Aleksandrijska knjižnica zopet živi

BILA je ena najznamenitejših knjižnic svojega časa. Zaradi nje je egiptovsko mesto Aleksandrija, v katerem je stala, postalo meka največjih svetovnih umov. Ko je izginila – nihče ne ve točno, kako – so se z njo izgubila neprecenljiva dela, kar je pomenilo veliko škodo za svet učenósti. Zdaj je ta veličastna knjižnica pravzaprav oživela.

Ponovno zgrajena slavna aleksandrijska knjižnica je nenavadne oblike. Glavno poslopje Bibliothece Alexandrine, kot se nova knjižnica uradno imenuje, je podobno velikanskemu nagnjenemu bobnu. Streho iz stekla in aluminija (1), ki je velika skoraj kakor dve nogometni igrišči, prepredajo proti severu obrnjena strešna okna, ki glavno čitalnico obsipavajo z naravno svetlobo (2). V tem širokem prisekanem valju, ki je delno pod nivojem morske gladine, so osrednji javni prostori. Ravna, svetleča se površina knjižnice se blago spušča z višine šest nadstropij in ponikne v globok izklesan vodnjak. Ko kovinsko lesketajoča se površina odbija sončne žarke, je stavba videti kakor vzhajajoče sonce.

Zunanjost tega osrednjega bobna je ovita v strme in velike sive granitne plošče, v katere so v vrstah vklesane črke iz staroveških in sodobnih abeced (3). Črke razvrščene druga nad drugo ustrezno predstavljajo gradnike znanja.

Odprta, večnivojska čitalnica zavzema večino notranjosti (4). V podzemnih skritih kotičkih knjižnice je skladišče za 8,000.000 knjig.  Del kompleksa so tudi razstavni prostori, predavalnice, posebni pripomočki za slabovidne (5) in planetarij – samostojna sferno oblikovana stavba, ki spominja na luno, ki se je ustavila nekje na svoji poti okoli planeta (6). Napredni računalniški in gasilni sistemi še dopolnjujejo to vrhunsko poslopje.

Nastanek legende

V antiki je bila Aleksandrija znana po danes že izgubljenih čudesih, kot sta Faros – svetilnik, ki naj bi bil višji od 110 metrov in šteje za enega od sedmerih čudes starega sveta – in grobnica Aleksandra Velikega. Grška dinastija Ptolemajcev je od Aleksandra podedovala Egipt in mu vladala, dokler ni leta 30 pr. n. št. Oktavijan premagal Antonija in Kleopatro. Pod Ptolemajci je Aleksandrija doživela preobrazbo. Res, »za nekaj časa je postala trgovsko in kulturno središče sveta,« piše v Atlas of the Greek World. Na svojem vrhuncu je imela kakih 600.000 prebivalcev.

Največja znamenitost mesta je bila kraljeva knjižnica. Knjižnica, ki je bila ustanovljena na začetku tretjega stoletja pr. n. št. in jo je ptolemajska družina bogato podpirala, je v helenističnem svetu skupaj z Mouseionom (Templjem muz) postala središče učenósti in iznajditeljstva.

V njej naj bi bilo shranjenih 700.000 papirusnih zvitkov. V primerjavi z njo je sorbonska knjižnica v 14. stoletju – bahala se je, da ima največjo zbirko svojega časa – imela le 1700 knjig. Egiptovski vladarji so si svojo zbirko tako zelo prizadevali obogatiti, da so morali vojaki vsako ladjo, ki je priplula v pristanišče, preiskati, da bi našli kakšne zvitke. Če so jih našli, so izvirnike shranili in jim dali kopije. Nekateri viri pravijo, da je Ptolemaj III. obljubil Atenam, da bo, če mu posodijo neprecenljive izvirnike klasičnih grških dram, plačal varščino in dela prepisal. Toda kralj je izposojene izvirnike ohranil, Atenam pa pustil varščino in jim vrnil kopije.

 Na seznamu velikih mislecev, ki so delali v aleksandrijski knjižnici in muzeju, najdemo imena številnih antičnih veleumov. Učenjakom v Aleksandriji pripisujejo velike dosežke v geometriji, trigonometriji in astronomiji, pa tudi v jeziku, književnosti in medicini. Izročilo pravi, da je prav tukaj 72 judovskih učenjakov prevedlo Hebrejske spise v grščino, in tako je nastala znamenita Septuaginta.

Knjižnica izgine

Ironično je, da so zgodovinopisci menili, da ustanov v Aleksandriji ni treba opisovati do potankosti. To dobro ponazarja izjava zgodovinarja Atenaja iz tretjega stoletja: »O številu knjig, o knjižnicah in zbirki v Hramu muz mi res ni treba pripovedovati. Mar ni vse to ljudem v spominu?« Takšne pripombe spravljajo v obup sodobne učenjake, ki hrepenijo po tem, da bi izvedeli več o tej zanimivi staroveški knjižnici.

Leta 640 n. št., ko so Arabci zavzeli Egipt, aleksandrijske knjižnice skoraj gotovo ni bilo več. Učenjaki še vedno razpravljajo o tem, kako in kdaj je izginila. Po mnenju nekaterih je veliko zvitkov verjetno zgorelo leta 47 pr. n. št. v požaru, ki ga je v mestu zanetil Julij Cezar. Kar koli je že bilo vzrok za konec knjižnice, je s tem usahnil vrelec znanja. Za večno je bilo izgubljenih na stotine del grških dramatikov in prvih 500 let grškega zgodovinopisja, razen nekaj Herodotovih, Tukididovih in Ksenofonovih del.

Med tretjim in šestim stoletjem n. št. so bili v Aleksandriji pogosti nemiri. Pogani, judje in tako imenovani kristjani so se dostikrat bojevali drug proti drugemu pa tudi znotraj svoje vere glede skrivnostnih doktrinarnih točk. Sama cerkev je večkrat spodbudila izgrednike, naj izropajo poganske templje. Pri tem je bilo uničeno nešteto staroveških besedil.

Obujena pretekla slava

Ponovno zgrajena knjižnica je bila odprta oktobra 2002 in hrani okoli 400.000 knjig. Izpopolnjen računalniški sistem omogoča dostop do drugih knjižnic. Glavna zbirka se osredotoča na vzhodnosredozemske civilizacije. S prostorom za 8,000.000 knjig si aleksandrijska knjižnica prizadeva povečati veličino tega staroveškega mesta.

[Okvir na strani 14]

KDO JE KDO V STAROVEŠKI ALEKSANDRIJI

ARHIMED: Matematik in iznajditelj, tretje stoletje pr. n. št. Pripisujejo mu številna odkritja, med drugim da je bil eden prvih znanstvenikov, ki je skušal izračunati vrednost števila pi (π).

ARISTARH S SAMOSA: Astronom, tretje stoletje pr. n. št. Prvi, ki je sklepal, da se planeti vrtijo okoli Sonca. Z uporabo trigonometrije je skušal izračunati razdaljo do Sonca in Lune ter njuno velikost.

ERATOSTEN: Vseznalec in eden prvih aleksandrijskih knjižničarjev, tretje stoletje pr. n. št. Sorazmerno točno je izračunal obseg Zemlje.

EVKLID: Matematik, četrto stoletje pr. n. št. Oče geometrije in pionir v optiki. Njegovo delo Elementi je bilo do 19. stoletja temelj geometrije.

GALEN: Zdravnik, drugo stoletje n. št. Njegovih 15 knjig o medicinski znanosti je bilo temeljno delo več kot 1200 let.

KALIMAH: Pesnik in vodja knjižnice, tretje stoletje pr. n. št. Sestavil je prvi katalog aleksandrijske knjižnice; to njegovo delo je uveljavilo kanon klasične grške književnosti.

KLAVDIJ PTOLEMAJ: Astronom, drugo stoletje n. št. Njegovi spisi so bili temeljno delo za področje geografije in astronomije.

[Navedba vira slike na strani 13]

Vse fotografije na obeh straneh: Courtesy of the Bibliotheca Alexandrina: Mohamed Nafea, Photographer