Miniaturni morski vitezi

OD PISCA ZA PREBUDITE SE! IZ AVSTRALIJE

KITI, delfini, morski psi – ta mogočna morska bitja vam nedvomno burijo domišljijo. Toda v morju so ‚velike in male živali‘. (Psalm 104:25) Kdor ima čut za podrobnosti, z zanimanjem opazuje tudi manjša bitja.

Po oceanskem dnu hitijo na primer bitja, za katera pravijo, da so »morski vitezi v oklepu«. Oklep številnih miniaturnih »vitezov« je v nasprotju z oklepom nekaterih njihovih srednjeveških kolegov okrašen s prekrasno paleto barv in vzorcev. Ti drobni prebivalci morskih globin so znani kot kozice in spadajo med rake.

Iz planktona na vaš krožnik

Kozice so za vas morda le okusna morska hrana. Vendar imajo, preden končajo na vašem krožniku, izredno raznoliko življenje. Nekatere samice oplojena jajčeca nosijo na zadku, dokler se zarod ne izleže. Druge samice pa prepustijo svoja jajčeca morskim tokovom, da se tam samostojno razvijejo.

Iz jajčec se izležejo ličinke, ki se jim reče zoeje. Te gredo skozi različne razvojne stopnje in se po videzu zelo razlikujejo od odraslih živali. Zoeje najprej nekaj časa živijo v oblakih planktona, preden se končno nastanijo na oceanskem dnu in pričnejo dobivati znano obliko odraslih kozic.

Menjavanje oklepa

Kako pa odrasle kozice, ki so obdane s trdnim oklepom, sploh lahko rastejo? »Pri tem procesu, levitvi, prične pod staro kutikulo oziroma pokožnico rasti nova, mehka kutikula,« piše v knjigi A Field Guide to Crustaceans of Australian Waters. »Žival staro kutikulo sleče, vsrka vodo in nova prožna kutikula nabrekne, tako da žival lahko še naprej raste.« V knjigi Australian Seashores piše: »Žival mora iz starega lupini podobnega plašča izvleči celotno telo z vsemi okončinami vred (in teh ni malo), bodisi velikimi in močnimi ali majhnimi in krhkimi. Okončine povleče ven, kakor človek povleče prste iz rokavic.«

Kako povlečejo skozi ozke luknje, v katerih tičijo sklepi, velike okončine, kot sta kleščni mišici? Pisec W. J. Dakin pravi: »To jim uspe samo zato, ker so živi deli živali mehki in jih je mogoče povleči skozi ozke odprtine. V resnici se pri levitvi kri iz okončin prečrpa v druge dele telesa, tako da se pri izvlačenju zlahka stisnejo.« Njihov novi oklep ima enake vijuge, črte in barvne vzorce kakor stari – in to ne brez razloga.

Maskirne ali pozornost zbujajoče barve

Med lovkami morskih vetrnic živijo kozice, ki so delno prosojne ali pa se njihov oklep barvno ujema z gostiteljem. Tako maskirane kozice so med lovkami morskih vetrnic na varnem, v zameno za streho nad glavo pa opravljajo gospodinjska opravila – odstranjujejo vsakršne naplavine, ki se utegnejo nabrati na gostitelju.

Druge kozice pa so opazno živih barv, denimo kozice čistilke, ki pogosto živijo skupaj pod policami v grebenih. Videti je, da s svojimi pisanimi barvami oglašujejo svoj čistilni servis. Blizu njihovega doma se zadržujejo ribe, na katerih so se zaredili zajedavci, in kar vabijo kozice, da jih pregledajo. Kozice celo povsem mirno zlezejo v usta in škrge teh rib. Te »kozice zdravnice« nato odstranijo in pojedo vse zajedavce ter se hranijo s sluzasto ribjo kožo.

Za te drobne žive dragulje, ne glede na njihovo barvo ali vlogo, nekaj vsekakor velja – oblečeni so veliko bolj osupljivo kakor starodavni vitezi.

 [Slika na strani 23]

Rhynchocinetes uritai

[Slika na strani 23]

Prosojna kozica med lovkami morske vetrnice (Periclemenes holthuisi)

[Slika na strani 23]

Periclemenes imperator

[Slika na strani 23]

Kozica, ki živi med vetrnicami (Thor amboinensis)

[Slika na strani 23]

Kozica čistilka (Periclemenes yucatanicus)

[Navedba vira slike na strani 23]

Vse fotografije razen kozice čistilke: © J and V Stenhouse