Z ladjo po vodi in kopnem!

OD PISCA ZA PREBUDITE SE! IZ POLJSKE

Kaj bi si mislili, če bi vas ladijski kapitan povabil na plovbo, in to ne le prek valov, temveč tudi prek valujoče trave?

NA IŁAWSKEM področju na severu Poljske, prepredenem z jezeri, ima ladijski prevoz dolgo zgodovino. Tod so že pred desetimi stoletji prevažali domače pridelke, les in lesne izdelke po stari in dobro znani poti: po reki Drwęca proti jugu do reke Visle in zatem po njej proti severu do Baltskega morja. (Glej zemljevid.) Od tam pa so blago odposlali v Zahodno Evropo.

V 13. stoletju, potem ko so tevtonski vitezi zavzeli velik del področja, je ta pot postala še pomembnejša. * Pozneje, od 16. stoletja naprej, je povpraševanje po lesu s tega področja naglo raslo, saj so ga v velikih količinah kupovali trgovci iz Gdánska ter ladjedelci iz Francije in Danske.

Zakaj je bilo po tem lesu tolikšno povpraševanje? Med drugim zato, ker se je iz vitkih, tudi do 50 metrov visokih borovcev brez grč, ki uspevajo v tamkajšnjih gozdovih, lahko izdelalo odlične jambore za jadrnice. Toda les je prispel na trg šele po kakih šestih do osmih mesecih, saj je potoval po dolgem ovinku rečne poti Drwęca-Visla.

Iskanje krajše poti

Odpošiljatelji so v iskanju rešitve tega problema razmišljali o povezavi šestih jezer med mestoma  Ostródo in Elblągom blizu Vislinskega zaliva. Če bi jim to nekako uspelo, bi se pot po Drwęci do Baltskega morja skrajšala za petkrat! Tako se je porodila zamisel, da bi izkopali kanal, ki bi jezera povezoval. Na žalost pa je kmalu postalo jasno, da je gradnja tega projekta večji izziv, kot ga je bilo mogoče premagati s tehniko tistega časa. Kako bi denimo graditelji na samo desetih kilometrih poti premostili 104-metrsko razliko v višini vodne gladine?

Krajevni trgovci, posestniki in tovarnarji so kljub tem problemom hoteli prodajati svoje blago hitro in z dobičkom, zato so vztrajno pritiskali na takrat vladajočo prusko oblast, da bi jezera povezala. Navsezadnje se je leta 1825 oblast odločila, da se zgradi kanal, ki bo mesti Ostróda in Elbląg povezal med seboj in z morjem. Določili so vodno pot in načrt izročili tajnemu gradbenemu svetovalcu. Toda ko je ta svetovalec ugotovil, da naloga presega njegove zmožnosti, je te neizvedljive skice enostavno spravil v predal.

Genialen inženir uresniči zamisel

Približno takrat je na berlinski akademiji diplomiral kot magister gradbeništva Georg Jakob Steenke, ki se je specializiral v hidroinženirstvu. Ta sposobni mladenič je že kmalu v praksi dokazal svojo spretnost in bil leta 1836 v Elblągu postavljen na prestižno mesto inšpektorja za jezove in obrežja. V tej vlogi je preučil zamisel o gradnji kanala, ki so ga takrat imenovali Oberlandski kanal. *

Do leta 1837 se je domislil nove kanalske poti in izdelal podroben načrt vodne poti za tovorne ladje. Obenem se je močno zanimal za novosti na področju hidroinženirske tehnike. Leta 1844 se je delo na kanalu končno pričelo. Med jezeri na gornjem delu poti so izkopali manjše kanale, zaradi katerih se je vodna gladina nekaterih jezer spustila tudi za 5 metrov. Steenke se je preostalo 100-metrsko višinsko razliko namenil premagati z gradnjo 25 vodnih zapornic.

 Toda po tem, ko so zgradili prvih pet zapornic, je sprevidel, da bodo te v sistemu pravzaprav ozka grla, in se bo tam promet upočasnil. Vendar ni pustil, da bi ga to odvrnilo, temveč je odpotoval v Združene države, da bi preučil, kako so podobne težave rešili pri gradnji Morrisovega kanala, ki je potekal skozi zvezno državo New Jersey. Ugotovil je, da so zapornice v Morrisovem kanalu prav tako neekonomične, toda tam je videl tudi nekaj, nad čimer je bil navdušen: klančine, po njih speljane tračnice in ploščadi na kolesih, ki so bile oblikovane za vleko ladij po suhem med odseki kanala. Ko se je vrnil domov, je skupaj s še dvema izkušenima inženirjema to zamisel prilagodil in izboljšal. Opustil je gradnjo dodatnih zapornic in namesto njih pričel graditi edinstven sistem štirih klančin. Samo predstavljajte si, kako zelo je moral biti Steenke vesel, ko so leta 1860 po uspešnih preizkusih odprli prvi odsek Oberlandskega kanala!

Vrhunski dosežek v gradnji kanalov

Seveda tega kanala, ki je v polnem delovanju, ne sestavlja le več manjših kanalov in klančin, temveč tudi jezovi, zapornice, vlečni mehanizmi, strojnice ter druga oprema, in vse to se neprestano obrablja. Zato so po 20 letih po njegovem odprtju dodali novo klančino, s katero so nadomestili pet obrabljenih prvotnih lesenih zapornic. Glavni del med Elblągom in Ostródo je dolg kakih 80 kilometrov. Celotna pot z vsemi njenimi odseki pa je dolga 212 kilometrov.

Oberlandski kanal, ki se danes imenuje Elbląško-Ostródski kanal, slovi kot delo tehnike, ki ji na svetu ni para in je izredne zgodovinske vrednosti. Njegov pomen trgovske poti je zbledel, saj danes po njem plujejo predvsem motorni čolni, jadrnice, jahte in turistične ladje. Toda glede na pojasnilo Dariusza Bartona v njegovem priročniku Kanał Elbląsko-Ostródzki (Elbląško-Ostródski kanal) »tiste obrabljene hidroinženirske naprave in objekti [še po toliko letih] delujejo gladko, kakor da se jih minevanje časa ni prav nič dotaknilo. Tako je zato, ker so bile zgrajene precizno natančno, z dovršenostjo, ki strokovnjakom jemlje dih.«

Pridružite se nam pri nenavadni plovbi

Ali bi se nam radi pridružili pri plovbi po tej nenavadni poti? Dopoldan krenemo iz Ostróde. Preidemo dve zapornici in že plujemo na 100 metrih nadmorske višine. Med tihim drsenjem po vodi občudujemo prostrane gozdove z brezami, bresti, borovci in jelkami ter trstnata močvirja, posuta s cvetočimi lokvanji. Nekateri deli tega področja so sedaj naravni rezervati. Tam ni nič nenavadnega v ločju opaziti sive čaplje in čopaste ponirke ali pa videti bele štorklje, ki pazljivo stopajo po travnikih in plitvih vodah.

Nenadoma se po 51 kilometrih poti zazdi, da je kanala konec! Toda sedaj zagledamo dva kamnita stebra z velikima kolesoma, okoli katerih je navita debela žica. Kapitan objavi, da smo dospeli do prve klančine, in ladja skupaj s potniki na krovu obstane na potopljeni ploščadi. (Glej ladjo in ploščad na strani 12.)

Kmalu zatem se voda iz posebnega rezervoarja izlije na 8 metrov široko vodno kolo. Masivni mehanizem na vodni pogon oživi ter prične vleči žico, ploščad, ladjo in nas. Ko se tako pomikamo naprej, nas železne tračnice popeljejo iz vode, ven iz kanala,  čez vrh klančine, nato pa se nežno spustijo nadaljnjih 550 metrov. Zares »plujemo« po suhem! Nato tračnice spet izginejo v vodi, ploščad se potopi in ustavi. Naša ladja spet plove po vodi in mi z njo, le da sedaj 21 metrov niže od vodne gladine, na kateri smo bili prej. Na poti do jezera Druzno, ki je le 0,3 metra nad morsko gladino, se bomo spustili še po štirih takšnih klančinah.

Jezero Druzno je del bogatega zatočišča za prostoživeče živali, v katerem je mogoče najti več kot polovico od 400 vrst ptic, ki živijo na Poljskem. Med njimi so žerjavi, kormorani, ribji orli, mali klinkači in mnoge druge ptice. Ob poti lahko opazite damjaka, bobre, divje svinje, divje kunce, rise, jazbece, losa in druge živali. Ko se pozno popoldan bližamo koncu potovanja, preidemo severni del jezera in priplujemo v elbląško pristanišče. Na obrežju stojijo ruševine gradu, ki tiho spominjajo na tevtonske viteze, ki so nekoč kolonizirali te dežele in tu zgradili morsko pristanišče. Na ladijskem krovu smo tako preživeli ves dan in s seboj odnesli drage spomine na to neobičajno plovbo!

[Podčrtni opombi]

[Shema na straneh 12, 13]

(Lega besedila – glej publikacijo)

Prečni prerez Elbląško-Ostródskega kanala (Višina prikazana v metrih nad morsko gladino)

OSTRÓDA

↓ jezero Drwęckie

95 metrov

↓

↓

zapornica Zielona

96 metrov

↓

↓

4,6 kilometra

↓

↓

zapornica Miłomłyn

99 metrov

82 kilometrov ↓

↓

36,6 kilometra

↓

↓

klančine

↓

↓

9,6 kilometra

↓

↓

↓ jezero Druzno

0,3 metra

ELBLĄG

[Shema na strani 14]

(Lega besedila – glej publikacijo)

strojnica

vodno kolo

jeklene vrvi spodnji vitel

ploščad tračnice

 

 

gornji kanal gornji vitel spodnji kanal

[Zemljevid na strani 13]

(Lega besedila – glej publikacijo)

Baltsko morje

Gdánsk

Vislinski zaliv

Nogat

Visla

Drwęca

Iława

kratka kanalska pot

Elbląg

klančine

Ostróda

[Slika na straneh 12, 13]

Ladje na ploščadi se po klančini vleče navzgor ali navzdol

[Vir slike]

Zdjęcia: A. Stachurski

[Slika na strani 15]

Pogled iz zraka na kanal pri klančini Kąty

[Slike na strani 15]

Los, bober in čopasti ponirek, ki smo jih opazili ob poti

[Navedba vira slike na strani 15]

Ladja: Zdjęcia: M. Wieliczko; vse druge fotografije: Zdjęcia: A. Stachurski