»Dr. Livingstone, domnevam?«

Od pisca za Prebudite se! iz Tanzanije

»Tukaj, pod prvotnim mangovcem, je 10. novembra 1871 Henry M. Stanley srečal Davida Livingstona.« (Napis na Livingstonovem spomeniku v Udžidžiju pri Tanganjiškem jezeru v Tanzaniji)

MINILO je že dobro stoletje od takrat, ko je Stanley izrekel znameniti pozdrav: »Dr. Livingstone, domnevam?« Verjetno zelo malo tistih, ki ne živijo v Tanzaniji, razume pomen tega srečanja.

Zato bo poučno obiskati Livingstonov spominski muzej v Tanzaniji. Naš vodnik, gospod Mbingo, nas prisrčno pozdravi. »Na mestu, kjer so postavili spomenik,« pojasnjuje, »je nekoč stal velik mangovec, pod katerim je Stanley srečal Livingstona.« Sedaj tam rasteta dve ogromni mangovi drevesi. »Veste,« nadaljuje, »v 1920-ih letih je postalo očitno, da se bo prvotni mangovec posušil. Prizadevali so si ga rešiti, a brez uspeha. Zato so blizu spomenika zasadili dve cepljeni drevesi.«

Kdo je bil Livingstone?

Sedimo v senci enega od mangovih dreves in gospod Mbingo nam pove, da se je David Livingstone rodil leta 1813 v Blantyru, majhnem mestu na Škotskem. »Čeprav je rastel v revščini, se je uspel ob delu izšolati za zdravnika in misijonarja.« Izvemo, da ga je Londonska misijonska družba poslala v Afriko, kjer si je v nadaljnjih 30 letih življenja pridobil sloves raziskovalca in misijonarja.

»Dr. Livingstone je prišel v Afriko trikrat,« pravi naš vodnik. »Na jug Afrike je prvič prišel leta 1841. Leta 1845 se je poročil z Mary Moffat, hčerjo somisijonarja Roberta Moffata.« Z Mary je imel štiri otroke. Čeprav ga je spremljala na mnogih potovanjih, je zaradi raziskovalske strasti imel le malo časa za družino. Leta 1862 je Mary Livingstone, medtem ko je bila z njim na eni od njegovih odprav, zaradi malarije umrla.

V The New Encyclopædii Britannici piše: »Livingstone je bil pripravljen širiti krščanstvo, trgovino in civiliziranost – trojico, za katero je verjel, da bo Afriko naredila odprto za zunanji svet – ne samo po južni Afriki, ampak tudi proti severu v samo srce celine. Njegov namen jasno odkriva znamenita izjava, ki jo je izrekel leta 1853: ‚Utrl bom pot v notranjost ali pa umrl.‘« Livingstonova potovanja torej niso bila namenjena samo širjenju evangelija. Strastno se je zavzemal za odpravo trgovine s sužnji. Poleg tega se je navdušil za raziskovanje in se odločil odkriti izvire Nila.

Toda spoznal je, da je naloga, ki si jo je zadal, prevelika, da bi jo lahko izpolnil sam. Leta  1857 je skupini mladih študentov na cambriški univerzi dejal: »Vem, da bom v tisti deželi, ki je sedaj dostopna, čez nekaj let umrl; ne dovolite, da se spet zapre! Vračam se v Afriko utirat pot trgovini in krščanstvu; [ali] boste nadaljevali delo, ki sem ga pričel? Zapuščam ga vam.«

Kakor koli že, Livingstone je osrednjo Afriko z vozom prepotoval podolgem in počez. Med drugim je odkril ogromne slapove na reki Zambezi in jih po kraljici Viktoriji poimenoval Viktorijini slapovi. Pozneje je te slapove opisal kot ‚najveličastnejši prizor, kar ga je videl v Afriki‘.

Iskanje

»Livingstonovo zadnje potovanje,« pojasnjuje naš vodnik, »se je pričelo leta 1866. Toda med njegovimi člani odprave so izbruhnile težave. Nekateri so ga zapustili, se vrnili v Zanzibar in tam razširili govorice, da je Livingstone mrtev. A Livingstone je šel naprej. Pri Udžidžiju na vzhodni obali Tanganjiškega jezera je ustanovil bazo za svoje odprave.

Toda v Evropi niso od Livingstona prejeli glasu približno tri leta. Mislili so, da je mrtev. Zato je izdajatelj časopisa New York Herald poslal poročevalca Henryja Mortona Stanleyja, naj najde Livingstona – živega ali mrtvega. Seveda Livingstone nikakor ni bil izgubljen. Vendar je že obupno potreboval nove zaloge in bil je hudo bolan. Novembra 1871 je eden od njegovih služabnikov pritekel k njemu domov in vpil: ‚Mzungu anakuja! Mzungu anakuja!‘« V svahilijščini to pomeni: »Prihaja belec!«

Stanley je Livingstona pravzaprav iskal skoraj osem mesecev. V Afriko se je odpravil prek Indije in 6. januarja 1871 prispel na otok Zanzibar. Enaindvajsetega marca 1871 je nato krenil iz mesta Bagamoyo na vzhodni obali s šestimi tonami potrebščin in z 200 najetimi člani odprave. Ta 1500 kilometrov dolga pot po krajih, ki jih ni bilo na zemljevidih, se je izkazala za zares nevarno! Reke so zaradi obilnega dežja poplavljale. Stanley je s svojimi možmi zbolel za malarijo in drugimi boleznimi ter bil izčrpan. V vseh rekah je kar mrgolelo krokodilov; Stanley je z grozo opazoval, ko je eden od njih zvlekel enega njegovih zadnjih oslov v smrt. Nekoč je tudi sam komaj ušel krokodiljim čeljustim! Toda bil je popolnoma odločen, da uspe. Spodbujala so ga poročila o tem, da na udžidžijskem področju živi zelo star belec.

 Ko se je bližal Udžidžiju, se je pripravil na srečanje. V knjigi Stanley pisatelja Richarda Halla piše: »Stanley je bil povsem izčrpan, toda menil je, da si bo za prihod v mesto lahko nadel pogumnejši videz od [prejšnjih raziskovalcev]. Navsezadnje bo to zgodovinski trenutek – in njemu ne bo le uspelo, temveč bo o tem tudi pisal. Vsi v odpravi so potegnili na dan najboljša oblačila, ki so jih še imeli. Stanley si je okoli tropske čelade ovil nov trak, si oblekel čisto flanelasto oblačilo, svoje škornje pa na debelo premazal z oljem.«

O tem, kaj se je nato zgodilo, je sam poročal naslednje: »Odprava se je končno ustavila [. . .]. Vidim skupino najuglednejših Arabcev; in ko se približam, zagledam med njimi bel obraz starca. [. . .] Dvigneva pokrivali in rečem: ‚Dr. Livingstone, domnevam?‘ Odvrne mi: ‚Da.‘«

Nadaljnji dogodki

Stanley je sprva načrtoval, da bo ostal samo tako dolgo, da se bo z Livingstonom pogovoril in zapisal njegove dogodivščine. Toda kmalu sta se spoprijateljila. Naš vodnik pripoveduje: »Stanley je ostal pri Livingstonu več tednov in skupaj sta preiskovala Tanganjiško jezero. Stanley je skušal Livingstona prepričati, naj se vrne v Evropo, toda Livingstone je bil odločen, da ostane in odkrije izvire Nila. Zato sta se 14. marca 1872 žalostna poslovila. Stanley se je vrnil k obali in tam nakupil potrebščine ter jih poslal Livingstonu. Zatem se je napotil proti Evropi.«

Kaj se je zgodilo z Livingstonom? Vodnik pojasni: »Avgusta 1872 se je Livingstone ponovno odpravil iskat izvire Nila. Odšel je proti jugu v Zambijo. Toda izčrpanost in bolezen sta terjala svoje. Prvega maja 1873 so ga našli mrtvega. Njegovi služabniki [. . .] so truplo balzamirali, srce in črevesje pa zakopali v afriško zemljo. Livingstonove ostanke so zatem odnesli v kakih 2000 kilometrov oddaljeno Bagamoyo k misijonarjem. Tam so poskrbeli, da so jih naložili na ladjo za Zanzibar in nato za Veliko Britanijo. Ostanki so prispeli v London 15. aprila 1874 in tri dni zatem so jih pokopali v westminstrski opatiji. Skupaj je minilo skoraj leto dni, preden je Livingstonovo truplo prišlo na kraj pokopa.«

Stanley se je vrnil v Afriko, da bi nadaljeval, kjer je Livingstone končal. Vodil je odprave, na katerih so raziskovali področja okoli Viktorijinega in Tanganjiškega jezera in ob toku mogočne reke Kongo.

Človek enostavno mora občudovati pogum in odločenost ljudi, kot sta bila Livingstone in Stanley. O Livingstonu v Britannici piše naslednje: »Njegova odkritja – na geografskem, tehničnem, medicinskem in družbenem področju – so prava zakladnica znanja, iz katere se še vedno zajema.« Livingstone se res ni zapisal v spomin kot pridigar, ne Stanley kot poročevalec, temveč sta oba postala znana kot raziskovalca. Vseeno pa sta s svojim delom pomagala odpreti vrata biblijskemu spoznanju, ki se je pričelo močno širiti nekaj desetletij pozneje.

Misijonarji Jehovovih prič so tako lahko pomagali že na stotine tisočem Afričanom sprejeti biblijske resnice. Pravzaprav je v Udžidžiju, kjer je Stanley prvič srečal Livingstona, delo Prič – oznanjevanje biblijskih resnic – tako znano, da ni nič nenavadnega, če jih kdo od domačinov, ko jih vidi pred svojimi vrati, vpraša: »Jehovove priče, domnevam?«

[Zemljevid na strani 23]

(Lega besedila – glej publikacijo)

Viktorijino jezero

Livingstonove odprave

Cape Town

Port Elizabeth

Kuruman

Ngamijsko jezero

Linyanti

Luanda

Viktorijini slapovi

Quelimane

Mozambik

Mikindani

Zanzibar

Chitambo

Tanganjiško jezero

Njangve

Udžidži, kjer sta se moža srečala

Stanleyjevo iskanje Livingstona leta 1871

Zanzibar

Bagamoyo

Udžidži, kjer sta se moža srečala

[Vir slike]

Zemljevid: Mountain High Maps® Copyright © 1997 Digital Wisdom, Inc.

[Slika na straneh 22, 23]

David Livingstone

[Vir slike]

Livingstone: From the book Missionary Travels and Researches in South Africa, 1858

[Slika na strani 22, 23]

Henry M. Stanley

[Slika na strani 23]

Viktorijini slapovi

[Slika na strani 24]

Jehovova priča med oznanjevanjem biblijske resnice v Udžidžiju