Stres vzroki in učinki

KAJ je stres? Lahko bi ga definirali kot telesno ali duševno napetost zaradi stanja, v katerem se kdo znajde. Po besedah nekega strokovnjaka lahko stres povzročajo fizični, kemični ali čustveni dejavniki. Ali to pomeni, da je stres že sam po sebi škodljiv? Ne. Dr. Melissa C. Stöppler opaža, da »lahko nekaj stresa in napetosti včasih koristi. Če ob tem, ko opravljamo neko delo ali nalogo, čutimo rahel stres, nas to pogosto navede, da delo opravimo dobro in z navdušenjem.«

Kdaj pa je stres problematičen? Stöpplerjeva pravi: »Negativni učinki se pojavijo samo takrat, ko nas stres povsem obvlada oziroma se z njim slabo spoprijemamo.« Razmislite o nekaterih običajnih povzročiteljih stresa.

Stres ob finančni skrbi za družino

Kralj Salomon je dejal: »Nič ni boljšega za človeka, nego da bi jedel in pil in dal duši svoji uživati dobro v trudu svojem.« (Propovednik 2:24) Vendar je za mnoge zaposlene delovno mesto prava mora.

V poročilu Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu piše, da so zaposleni pogosto pod stresom med drugim zato, ker je med vodstvom in delavci slaba komunikacija, ker delavci nimajo besede pri odločitvah, ki se tičejo njih, ker so med sodelavci spori oziroma ker je služba negotova in/ali osebni dohodek prenizek. Kar koli je že razlog, lahko zaposleni starši zaradi težav na delovnem mestu ostanejo skoraj brez energije za to, da bi zadostili potrebam svoje družine. In te potrebe so lahko velike. Denimo v Združenih državah je v enem letu približno 50 milijonov ljudi skrbelo za bolne ali ostarele člane družine. Denarne  težave so lahko še en močan vir stresa v družini. Rita, mati dveh otrok, se je morala spoprijeti s finančno stisko, ko je njen mož Leandro doživel prometno nesrečo, po kateri je ostal na invalidskem vozičku. Rita priznava: »Finančne težave povzročajo napetost. Ko nimaš denarja, da bi poravnal vse družinske stroške, to vpliva na razpoloženje.«

Samohranilci pod pritiskom

Tudi samohranilci se spoprijemajo s precejšnjim stresom, ko si prizadevajo zadovoljiti potrebe družine. Ker mora samohranilec zgodaj vstati, da pripravi zajtrk, potem pa obleči otroke, jih peljati v šolo, pravočasno prispeti v službo in tam opraviti vse naloge, je lahko telesno in čustveno izčrpan. In ko je njegov delovni dan končan, se prične novi krog stresa, ko hiti po otroke v šolo, pripravi večerjo in opravi hišna dela. María, samohranilka s štirimi najstniškimi hčerami, svoje življenje primerja z loncem za kuhanje pod pritiskom in pravi: »Pritisk lahko tako naraste, da se mi zdi, da bom eksplodirala.«

Otroci in stres

Sociolog Ronald L. Pitzer pravi: »Mnogi mladi so pod velikim stresom.« Spoprijemati se morajo s telesnimi in čustvenimi spremembami, ki jih s sabo nosi  puberteta. Tudi v šoli so pod pritiskom. V knjigi Childstress! piše, da je tipičen šolski dan »poln težav in pritiskov, ki povzročajo stres pri učenju, športu, v odnosih s sovrstniki in z učitelji«.

Ponekod občutkom tesnobe svoje breme doda še nasilje v šoli – da ne omenimo strahu, ki ga imajo mnogi mladi zaradi terorističnih napadov in drugih katastrof. »Če starši nenehno govorijo, kako strašen je sedaj svet,« pravi neka najstnica, »to v nas vzbuja strah.«

Starši bi svojim otrokom morali biti vir moči. Toda, pravi Pitzer: »Starši vse prepogosto ne jemljejo resno, zavračajo, poenostavljajo ali pa omalovažujejo naprezanja otroka, da bi govoril z njimi o svojih močnih čustvih.« Včasih so starši nemočni zaradi svojih težav v zakonu. »Zdi se mi, da sta se moja starša kar naprej prepirala,« pravi mladi Tito, čigar starša sta se nazadnje razvezala. V knjigi Childstress! piše, da »pretepi in prepiri niso edini vzroki za čustveni stres. Prikrita jeza, ki se odraža celo takrat, ko je zakrinkana z navidez prijaznimi besedami, vznemirja otroke.«

Cena stresa

Ne glede na to, ali ste mladi ali stari oziroma v službi ali šoli, lahko kroničen stres močno vpliva na vaše zdravje. Neki pisec zdravstvenih člankov razlaga: »Odziv telesa na stres je kakor letalo, ki se pripravlja na vzlet.« Da, ko ste pod stresom, se srčni utrip in krvni tlak pospešeno dvigneta. Raven sladkorja v krvi naraste. Izločati se pričnejo hormoni. »Če stres ne popusti,« nadaljuje isti pisec, »je dejavnost vseh delov stresnega aparata v telesu (možgani, srce, pljuča, žile in mišice) premočna ali preslabotna. To lahko sčasoma povzroči fizično ali psihično škodo.« Seznam bolezni, pri katerih lahko ima stres svojo vlogo, je zastrašujoče dolg: bolezni srca, kap, težave z imunskim sistemom, rak, mišično-skeletne bolezni in sladkorna bolezen, če jih navedemo le nekaj.

Še posebej zaskrbljujoče je to, kako nezdravo se mnogi, predvsem mladi, skušajo spoprijeti s stresom. Dr. Bettie B. Youngs toži: »Zelo žalostno je videti, da mnogi najstniki v želji, da bi ubežali bolečini, zlorabljajo alkohol in droge, neopravičeno izostajajo iz šole, zapadejo v prestopništvo, se vdajajo spolni nemorali, so nasilni, bežijo od doma. Vse to pa jim povzroča še večje težave od tistih, od katerih so skušali pobegniti.«

Stres je dejstvo sodobnega življenja; ne da se mu povsem ogniti. Toda naslednji članek bo pokazal, da je mogoče veliko narediti, da bi stres nadzorovali!

[Poudarjeno besedilo na strani 6]

»Pritisk lahko tako naraste, da se mi zdi, da bom eksplodirala.«

[Slika na strani 5]

Življenje samohranilcev je pogosto polno pritiskov

[Slika na strani 6]

Šola je lahko za mlade zelo stresna