Kjer se sreča šest celin

Od pisca za Prebudite se! iz Ukrajine

ALI radi opazujete živali v njihovem naravnem okolju? Če jih, potem bi vam gotovo bilo všeč obiskati kraj, kjer se srečajo Afrika, Avstralija, Azija, Evropa, Južna Amerika in Severna Amerika. Kako je kaj takega mogoče? Odpotovati morate v Biosferni rezervat Askanija-Nova na jugu Ukrajine. Na tamkajšnjih planjavah živijo v miru in harmoniji živali, ki so doma s teh šestih celin.

Zgodovina rezervata sega v leto 1883. Tega leta je nemški priseljenec Friedrich Pfalz - Pfein izbral kos nedotaknjene stepe za rezervat. Tam je že imel zasebni živalski vrt z več kot 50 vrstami ptic in sesalcev. Kasneje, leta 1887, je bil dodan še botanični vrt. Danes je v Biosfernem rezervatu Askanija-Nova botanični park, živalski vrt in stepski rezervat z več kot 11.000 hektarji nedotaknjene zemlje.

Na poti v rezervat najprej zagledamo botanični park. Z leti so znanstveniki prinesli sem veliko različnih dreves z vseh koncev sveta. Drevesa pokrivajo kakih 200 hektarjev parka. Ker je rezervat v sušnem delu dežele, so izkopali arteške vodnjake in uredili namakalne kanale, zato da imajo drevesa in grmičevje dovolj vode. Prvotna ureditev pokrajine in namakalni sistem sta bila na svetovni razstavi v Parizu leta 1889 nagrajena z zlato medaljo.

Živali s šestih celin

Iz senčnatega parka se odpravimo v sončno stepo, kjer se na skoraj 2500 hektarjih ograjenih planjav pasejo črede kakih 50 vrst živali. Najprej si poglejmo nekatere afriške živali.

Kafrski bivol je eden najznamenitejših in najnevarnejših predstavnikov velike lovne divjadi. Vtisa ne naredi le njegova velikost – plečna višina je okoli 1,7 metra – ampak tudi njegovi mogočni metrski rogovi. Samci so nepredvidljivi in znani po napadalnosti, zato se jim ni priporočljivo preveč približati.

Druga žival, ki pritegne našo pozornost, je navadni eland, antilopa iz jugovzhodne Afrike. Ker je lov v rezervatu prepovedan, tukaj mirno živijo že od leta 1892, ko so prispeli sem. Pasejo se pred očmi obiskovalcev, katerih se prav nič ne bojijo. Nekatere od teh antilop so celo udomačene, tako da jih je mogoče pomolsti, kakor se pomolze navadno mlečno živino. Njihovo hranljivo mleko z veliko vsebnostjo maščobe se uporablja v zdravstvene namene, denimo za zdravljenje želodčnih čirov.

Iz Avstralije prihaja velika ptica, ki pa ne more leteti – emu. Od njega je večji samo noj, zato je druga največja ptica na svetu. Nekateri emuji so visoki tudi do 1,8 metra in tehtajo do 59 kilogramov. Čeprav so od drugih živali ločeni z žičnato ograjo, imajo dovolj prostora, da lahko prosto tekajo naokoli.

 Pri emujih je osupljivo to, da se mladiči odzivajo na samčev glas, še preden se izvalijo. Če na primer malo pred izvalitvijo mladičev zavrtijo posnetek samčevega oglašanja, se menda jajca pričnejo zaradi premikanja mladičev kotaliti semtertja. Na oglašanje samice pa se neizvaljeni mladiči ne odzivajo. Zakaj ne?

Čeprav samica znese jajca, jih vali samec. Za mladiče skrbi, vse dokler se ne izvalijo, to je kakih 50 dni, pa tudi potem. Torej neizvaljeni mladiči že v lupini vedo, kdo skrbi zanje. Mimogrede, to niso povsem običajna jajca – temnozelena so in ogromna – vsako tehta skoraj kilogram!

V rezervatu živijo tudi črede prževalskih konjev, ki so bili sem pripeljani leta 1899 iz mongolskih step. Razširjeno mnenje je, da so v 1960-ih zaradi lova in izgube paše v naravi izumrli.

Trenutno živi v ujetništvu po različnih živalskih vrtovih in parkih približno 1100 konjev te pasme, od tega jih je tudi okoli sto v rezervatu Askanija-Nova. Znanstveniki si jih prizadevajo vrniti v divjino. Zato so v letih 1992 in 1993 v Mongolijo poslali 21 prževalskih konjev.

Najštevilnejša živalska vrsta v rezervatu so sike, vrsta jelenov iz Kitajske in Japonske. To ljubko bitje ima po hrbtu lise, zato mu ponekod pravijo tudi cvetni jelen. Ta lepa žival ima vitko postavo in imenitne rogove, ki ponosno krasijo majhno glavo.

V stepi lahko vidimo na paši tudi gajale, velike napol udomačene indijske vole. V Indiji se čez dan prosto potikajo po gozdu, zvečer pa se vrnejo v vas. Čeprav ti voli v parku Askanija-Nova nimajo ne gozda ne vasi, je videti, da se na tukajšnjih pašnikih dobro počutijo v sosedstvu s čredami drugih živali.

Prerijski bizon naredi vtis s svojo močjo in velikostjo. Pred kakimi 150 leti se je na milijone teh orjakov paslo po severnoameriških prerijah, toda z lovom so jih skoraj iztrebili. V Evropi so edina takšna čreda bizonov. Na tukajšnjih stepskih travnikih se tako poleti kot pozimi počutijo doma.

 Predstavnik Južne Amerike je navadni nandu – to je ogromen ptič, ki ne more leteti in je podoben avstralskemu emuju. V višino zraste do 1,5 metra, tehta pa do 50 kilogramov. Podobno kakor pri emujih tudi pri njih vali samec. Razlikujejo se po tem, da so emuji monogamni, medtem ko so nanduji poligamni. Zato lahko v eno gnezdo znese jajca od tri do pet samic.

Iz Evrope prihajata navadni jelen in srnjak. To so zdržljive živali, ki jim življenje na stepskih travnikih ustreza in brez težav prestajajo tako mraz kot vročino. Te živali odpeljejo v različne dele Evrope, zato da povečajo njihovo število v naravi ali pa na področjih, namenjenih lovu divjadi. Leta 1960 so v rezervat Askanija-Nova prispeli šetlandski poniji iz Severne Evrope. Od takrat so se zelo namnožili.

V rezervatu živijo tudi črede zeber, črnorepih gnujev (velikih afriških antilop), azijskih oslov in sajg (evrazijskih antilop), poleg njih pa so tukaj našle dom raznovrstne ptice. V stepi nekatere živali ostanejo na prostem vse leto, druge pa prezimijo v zavetju hlevskih prostorov.

Ohranitev tega naravnega rezervata

Danes je Askanija-Nova učni center ukrajinskega inštituta za znanstvene raziskave. Osebje inštituta si močno prizadeva  ohraniti stepo v njeni naravni obliki in pomagati živalim, da se privadijo na novo okolje. Znanstveniki prav tako skušajo izboljšati trenutno zbirko eksotičnih in redkih živalskih vrst.

Naravne rezervate lahko najdemo na različnih koncih zemlje – v severnoameriških prerijah, južnoameriških pampah, afriških savanah, avstralskih pašnikih ter azijskih in evropskih stepah. Vsak ima svoje posebnosti ter raznovrstne rastlinske in živalske vrste. Mednarodnost naravnega rezervata Askanija-Nova kaže, kako se lahko živali z različnih koncev sveta prilagodijo novemu okolju in skupaj zaživijo v miru.

Mnogi že komaj čakajo čas, prerokovan v Bibliji, ko bo pod Božjim kraljestvom zavladal mir ne le med ljudmi, ampak tudi med številnimi vrstami živali na zemlji. (Izaija 11:6–9; Ozea 2:18; Apostolska dela 10:34, 35)

[Zemljevid na strani 14]

(Lega besedila – glej publikacijo)

Biosferni rezervat Askanija-Nova

[Slika na strani 15]

Eland

[Slika na strani 15]

Kafrski bivol

[Slika na strani 15]

Emuja

[Slika na strani 16]

Sike

[Slika na strani 16]

Prževalski konj

[Slika na strani 16]

Bizon

[Slika na straneh 16, 17]

V rezervatu so si dom poiskale tudi najrazličnejše ptice

[Slika na strani 17]

Nandu

[Slika na strani 17]

Srnjak

[Slika na strani 17]

Jelen

[Slika na strani 17]

Botanični park

[Navedba vira slike na strani 15]

Eland in emuja: Biosphere Reserve “Askaniya-Nova,” Ukraine; sliki Zemlje: Mountain High Maps® Copyright © 1997 Digital Wisdom, Inc.

[Navedba vira slike na strani 16]

Sike: Biosphere Reserve “Askaniya-Nova,” Ukraine; sliki Zemlje: Mountain High Maps® Copyright © 1997 Digital Wisdom, Inc.

[Navedba vira slike na strani 17]

Ptice: Biosphere Reserve “Askaniya-Nova,” Ukraine; cvetlice in park: Olha Dvorna/ Biosphere Reserve “Askaniya-Nova,” Ukraine; sliki Zemlje: Mountain High Maps® Copyright © 1997 Digital Wisdom, Inc.