Ali se krokodilu lahko nasmejemo v pozdrav?

OD PISCA ZA PREBUDITE SE! IZ INDIJE

ALI bi vam kdaj prišlo na misel, da bi se nasmehnili krokodilu? V uglasbeni različici pravljice Peter Pan kapitan Kljuka svetuje »Krokodila nikar ne pozdravi z nasmehom« in nato pove, zakaj ne. Krokodil »si zamišlja, kako slasten zalogaj bi bil«!

Čeprav so med številnimi vrstami krokodilov po svetu tudi nekatere, ki napadejo človeka, se »to zgodi zelo poredko, [. . .] tako da krokodilov na splošno ne moremo šteti za ljudožerce«. (Encyclopædia Britannica) Ta bitja se nekaterim ljudem zdijo grda in strašljiva, drugim pa so neznansko zanimiva. Spoznajmo tri vrste iz Indije – indijskega krokodila ali letvičarja, močvirskega krokodila in gangeškega gaviala.

Veliki letvičar

Letvičarji so največji plazilci na zemlji in lahko zrastejo v dolžino do sedem metrov in več, tehtajo pa do ene tone. Ta vrsta živi izključno v slani vodi in jo najdemo v rečnih ustjih, morjih in na močvirnih z mangrovami poraslih obrežjih vse od Indije do Fidžija. Letvičarji, ki so mesojedi, jedo v majhnih količinah podgane, žabe, ribe, kače, rake, želve in srne. Veliki samci dnevno zaužijejo le od 500 do 700 gramov hrane. Zaradi učinkovite presnove in lahkotnega življenja – cel dan namreč samo poležavajo na soncu ali mirujejo v vodi – so njihove energijske potrebe majhne. Veliki letvičar lahko kdaj pa kdaj napade neprevidnega človeka. Plavajo tako, da mahajo z repom v levo in desno, pri tem pa je pod vodo vse njihovo telo, razen nosnic in oči, s svojimi kratkimi nogami pa hodijo. Za plenom lahko skočijo v zrak, znano pa je tudi, da za njim včasih celo hitro tečejo. Kakor vsi drugi krokodili tudi oni dobro vonjajo, vidijo in slišijo. Samec indijskega krokodila v obdobju parjenja odločno brani svoje ozemlje, samica pa je enako bojevita, ko varuje svoja jajca.

Predane matere

Samica blizu vode zgradi gnezdo, ki je običajno kup razpadajočega rastlinja in blata. Izleže do 100 ovalnih jajc, ki imajo trdo lupino, nato pa jih pokrije in varuje pred plenilci. Gnezdo škropi z vodo, da pospeši razpadanje rastlinske odeje. Pri tem nastaja toplota, ki je potrebna, da se v jajcih razvijejo mladiči.

Zdaj pa se dogaja nekaj osupljivega. Mladičev spol namreč  določa temperatura, ki ji je posamezno jajce izpostavljeno. Kaj takega! Ko je temperatura med 28 in 31 stopinjami Celzija, se v približno stotih dneh izležejo samice, ko pa je temperatura 32,5 stopinje Celzija, se po 64 dneh izležejo samci. Če pa je temperatura med 32,5 in 33 stopinjami, se iz jajc izvalijo bodisi samci bodisi samice. Iz gnezda, ki ima eno stran ob vodi, drugo pa greje pripekajoče sonce, se s sončne strani lahko izvalijo samci, s hladnejše pa samice.

Ko mati zasliši cvrčanje iz gnezda, odstrani rastlinsko odejo in včasih stre jajčne lupine, če tega niso naredili že sami mladiči, ki so posebej opremljeni z zobom za trenje lupine. Mati mladiče nadvse nežno dvigne v svoje ogromne čeljusti in jih v vdolbini pod jezikom odnese do vode. Mladiči so ob izvalitvi samostojni in se takoj odpravijo na lov za žuželkami, žabami in majhnimi ribami. Kljub temu nekatere zaščitniške matere ostanejo z njimi več mesecev in v močvirju uredijo »vrtce«, kjer za mladiče lahko skrbi in jih varuje tudi oče.

Močvirski krokodil in dolgonosi gavial

Močvirskega krokodila in gangeškega gaviala najdemo samo na indijski podcelini. Močvirski krokodil, ki živi v sladkovodnih močvirjih, jezerih in rekah po vsej Indiji, je s svojimi približno štirimi metri veliko krajši od letvičarja. Z močnimi čeljustmi ujame majhne živali, ki jih nato utopi in vihti, da bi z njih odtrgal užitne kose mesa.

Kako si močvirski krokodili dvorijo? Ko si samec išče družico, s čeljustmi tleska po vodi in kruli. Kasneje samec sodeluje pri varovanju gnezda, pomaga mladičem iz jajc in z njimi ostane nekaj časa.

Redki gangeški gavial, ki ga ne uvrščamo med prave krokodile, je edinstven v mnogočem. Zlahka se ga prepozna po njegovih zelo dolgih, ozkih čeljustih, idealnih za lovljenje rib, ki so njegova glavna hrana. Čeprav zraste v dolžino toliko kot letvičar, zanj ni znano, da bi napadal ljudi. Zaradi gladkega, hidrodinamičnega telesa se v globokih in deročih severnoindijskih rekah zelo hitro giblje. V obdobju parjenja samcu zraste na koncu gobca bulasta izboklina. Ta ojača njegovo običajno sikajoče oglašanje v glasno brenčanje, s čimer pritegne samice.

Njihovo mesto v ekosistemu

Kako pomembni so ti plazilci za naše okolje? Krokodili se hranijo z mrhovino, zato iz rek in jezer pa tudi z obrežij odstranjujejo poginule  ribe in druge živali. S tem pomagajo ohraniti vodni sistem čist. Ker so tudi plenilci, lovijo slabotne, poškodovane in bolne živali. Jedo ribe, kot je denimo uničevalni čopovec, ki se hrani s krapi in ribami iz rodu Tilapia, glavnima vrstama rib, primernima za ulov in človeško prehrano.

Boj za preživetje – to niso krokodilje solze

Ali ste že kdaj slišali frazo, da kdo toči krokodilje solze? To pomeni, da niti njegova žalost niti jok nista pristna oziroma iskrena. V resnici pa krokodil s solzami izloči iz telesa odvečno sol. Toda v začetku 1970-ih bi lahko iskreno potočili kakšno solzo za krokodilom. Takrat je bilo v Indiji le še nekaj tisoč krokodilov, kar je bilo okoli 10 odstotkov njihove nekdanje populacije. Zakaj? Ko so ljudje zavzemali krokodilov življenjski prostor, so te živali ubijali, ker je veljalo, da so nevarne mladim in nebogljenim domačim živalim. Mnogim so se zdeli okusni krokodilovo meso in jajca. Mošus, ki ga izločajo krokodilove žleze, so uporabljali pri izdelovanju parfumov. Krokodilja populacija je bila zdesetkana tudi zaradi gradnje jezov in vodnega onesnaževanja. Toda na rob izumrtja jih je morda privedlo povpraševanje po njihovi koži. Čevlji, torbice, kovčki, pasovi in drugi izdelki iz krokodilje kože so lepi, zdržljivi in zelo iskani. Čeprav te nevarnosti še vedno obstajajo, so bili ukrepi za ohranitev krokodilov zelo učinkoviti! (Glej spodnji okvir.)

Ne pozabite se mu nasmejati v pozdrav!

Kaj menite o krokodilih zdaj, ko ste se bolje seznanili z nekaterimi člani njihove družine? Upamo, da je vaše morebitne negativne občutke zamenjalo zanimanje. Po vsem svetu se številni ljubitelji živali veselijo časa, ko se ne bo treba bati niti velikanskega letvičarja. Ko bo Stvarnik plazilcev obnovil zemljo, se bomo lahko nasmejali v pozdrav vsem krokodilom. (Izaija 11:8, 9)

[Okvir/slika na strani 13]

Madraška krokodilja banka

V Madraškem parku kač so leta 1972, potem ko je raziskava odkrila, da je ponekod v Aziji ostalo v divjini zelo malo krokodilov, pričeli projekt za njihovo ohranitev. Madraška krokodilja banka je od več kot 30 indijskih centrov za plazilce najstarejši in največji takšen center. Leta 1976 jo je ustanovil herpetolog Romulus Whitaker. Park pokriva 3,5 hektarja Koromandijske obale in se ponaša s 150 vrstami dreves, ki privabljajo prekrasne ptice in žuželke.

Krokodile in gaviale gojijo v ujetništvu, nato pa izpustijo v močvirja in reke ali pa predajo drugim vzrejnim in raziskovalnim centrom. V banki imajo krokodiljo farmo – v mlakah je tudi do 2500 krokodiljih mladičev naenkrat. Hranijo jih z nasekljanimi ribami, ki jih dnevno dostavljajo krajevni ribiči. Mreže, ki so nad mlakami, preprečujejo roparskim pticam, da bi kradle ribe ali pa šibke mladiče. Ko mladiči odraščajo, jih prestavijo v večje ribnike, kjer jih hranijo s celimi ribami. Tam ostanejo, dokler niso stari okoli tri leta in dolgi od 1,25 do 1,5 metra. Potem jih pričnejo hraniti z ostanki govejega mesa, ki ga dobijo od nekega velikega mesnopredelovalnega podjetja. Na tej krokodilji farmi so sprva gojili le 3 vrste krokodilov iz Indije, zdaj pa imajo še 7 drugih vrst in sčasoma nameravajo imeti tam vse znane vrste krokodilov. Potekajo tudi pogovori o komercialnih možnostih gojenja krokodilov zaradi kože in mesa. Whitaker je za Prebudite se! povedal, da je plazilčevo meso okusno in ima malo holesterola. Zaradi uspešnih ohranitvenih ukrepov ta mogočna bitja, ki so bila nekoč na robu izumrtja, stojijo na pragu prevelike namnoženosti. Krokodilja farma v Madrasu, ki je priljubljena turistična znamenitost, si prizadeva tudi izkoreniniti napačne predstave o krokodilih in izboljšati njihovo javno podobo.

[Vir slike]

Romulus Whitaker, Madras Crocodile Bank

[Slika na strani 11]

Veliki letvičar

[Slika na strani 12]

Samica letvičarja nosi mladiče v svojem gobcu

[Vir slike]

© Adam Britton, http://crocodilian.com

[Slika na strani 12]

Močvirski krokodil

[Vir slike]

© E. Hanumantha Rao/Photo Researchers, Inc.

[Slika na strani 12]

Dolgonosi gangeški gavial