Muzeji – zakaj so vredni obiska?

GLAVNO mesto Združenih držav Washington je pravi magnet za turiste. * Kaj jih privablja sem? Ena glavnih znamenitosti je Bela hiša, predsednikova uradna rezidenca na 1600 Pennsylvania Avenue. Ta zgodovinski objekt vsako leto obišče več kot milijon in pol obiskovalcev, ki se lahko sprehodijo skozi nekatere sobe v slogu različnih preteklih obdobij. Poleg antičnega porcelana in srebrnega pribora je v njih dragoceno starinsko pohištvo.

Drug znameniti objekt je Kapitol (Capitol), sedež vlade Združenih držav, v katerih živi skoraj 300 milijonov prebivalcev. Med sprehodom po njegovih dvoranah in hodnikih boste videli kipe znanih voditeljev iz preteklosti. Če boste pozorni, boste lahko opazili tudi katerega slavnega senatorja ali člana kongresa. Toda ti zgradbi nista cilj obiska vseh turistov. Mnoge pritegnejo kulturna središča tega mesta – muzeji in umetnostne galerije.

V Washingtonu je toliko muzejev in galerij, da jih vseh ne bi mogli opisati, poleg tega bi morali ostati v tem mestu kar precej časa, če bi jih želeli vse obiskati. Poglejmo, koliko si jih lahko ogledamo v samo nekaj dneh.

Muzej nad muzeji

Najbolj obiskan kraj je nedvomno Smithsonov inštitut (Smithsonian Institution). Zakaj? Ker ne gre le za en muzej, temveč je to cela vrsta muzejev in znanstveno-raziskovalnih ustanov. Na Narodnem sprehajališču (National Mall), kilometer in pol dolgi zelenici s Kapitolom na eni strani in Washingtonovim spomenikom (Washington Monument) na drugi, boste zlahka prepoznali Smithsonov grad (Smithsonian Castle). Če boste na tem znamenitem sprehajališču obrnjeni proti obelisku Washingtonovega spomenika, bo na levi pritegnila vaš pogled ta zgradba iz temno rdečega peščenjaka.

 Katera Smithsonova ustanova je najbolj priljubljena? V naši znanstveni dobi je to Narodni muzej letalstva in astronavtike (National Air and Space Museum), za katerega v nekem turističnem vodniku piše, da je »najbolj obiskan muzej na svetu«. Zakaj je tako priljubljen? V njem je 23 velikanskih galerij, v katerih razstavni predmeti (mnogi visijo s stropa) prikazujejo vznemirljivo zgodovino letalstva. Med največjimi mejniki, predstavljenimi v Letalski galeriji, je celo letalo Flyer, s katerim je Orville Wright leta 1903 opravil zgodovinski polet v vasici Kitty Hawk v Severni Karolini. V bližini je tudi Spirit of St. Louis Charlesa Lindbergha, letalo, ki ga je dal posebej izdelati za to, da bi dobil nagrado za prvi samostojni polet čez Atlantski ocean leta 1927. Seveda so tam razstavljena tudi sodobna vesoljska plovila, ki so zaznamovala našo zgodovino, in kamni, ki so jih prinesli z Lune.

Vas pritegne denar?

Le malo južneje od sprehajališča, nekoliko stran od Washingtonovega spomenika, je zgradba, ki pritegne na tisoče radovednih državljanov, ki imajo verjetno pri sebi izdelke, narejene prav na tem kraju: bankovce! To je urad ministrstva za finance Bureau of Engraving and Printing. Pri 40-minutnem ogledu prikažejo postopek vtiskovanja in tiskanja, s katerim izdelujejo dolarske bankovce, ki jih nato ljudje uporabljajo v dnevnem gotovinskem prometu. Tukaj vsako leto natisnejo za več kot 140 milijard ameriških dolarjev denarja! Ali je posebni papir, ki ga uporabljajo, državna skrivnost? Koliko časa je en dolarski bankovec v obtoku? S čim skušajo preprečiti ponarejanje? Pri tem ogledu lahko dobite odgovore na ta in mnoga druga vprašanja.

Takoj zraven urada je edinstven objekt, ki so ga odprli leta 1993 in ga obiskujejo ljudje z vsega sveta. To je presunljiv Ameriški spominski muzej holokavsta (U.S. Holocaust Memorial Museum).

Muzej, posvečen masovnemu morjenju in preživelcem

Beseda holokavst izhaja iz grške besede, rabljene v Bibliji, ki pomeni žgalna daritev.  (Hebrejcem 10:6) Toda ta muzej nas spominja na drug pomen te besede, in sicer na »holokavst kot od države organizirano sistematično preganjanje in iztrebljanje evropskih židov, ki ga je med letoma 1933 in 1945 skupaj s kolaboracionisti izvajala nacistična Nemčija«. Glavne žrtve so bili židje, državna politika pa je bila usmerjena tudi k načrtnemu pobijanju Romov, invalidov, Poljakov, sovjetskih vojnih ujetnikov, homoseksualcev, Jehovovih prič in političnih nasprotnikov.

Ob vstopu v zgradbo bi zelo težko rekli, da ste deležni toplega sprejema. Nacistična koncentracijska taborišča so bila oblikovana z namenom, da bi ljudi ustrahovala. In to veje tudi iz tega muzeja. Obdajajo vas osupljivo visoke, hladne stene neosebnega industrijskega objekta iz jekla in opeke. Iz Dvorane pričevanj v pritličju lahko vidite vse do vrha drugega nadstropja, ki ga pokriva streha iz jekla in stekla. Kakor je opisano v uradni brošuri, je pogled skozi to streho »izkrivljen, popačen in ekscentričen«. Arhitektov cilj je bil ustvariti ozračje, ki obiskovalcu daje čutiti, da »je tu nekaj narobe«.

Muzej ima štiri nadstropja, toda glavna ogledna pot za javnost je speljana od tretjega do prvega nadstropja, zato predlagajo, da začnete v tretjem nadstropju. Ogled je samostojen in lahko traja od dve do tri ure. Stalna razstava nazorno prikazuje preganjanje in morjenje žrtev, zato odsvetujejo, da bi ta del muzeja obiskali otroci, mlajši od 11 let. Za majhne otroke je v pritličju posebna razstava, imenovana Danielova zgodba. V njej je zgodovina holokavsta predstavljena z vidika otroka v nacistični Nemčiji.

 Dvigala, ki vodijo v tretje nadstropje, so kakor hladni, mračni jekleni zabojniki. V tem nadstropju se prične zgodba »Nacistični napad« med letoma 1933 in 1939. Tukaj lahko vidite, kako je nacistična propaganda prevzela nadzor nad nemškim prebivalstvom in v ljudi vsadila strah in grozo, še posebej v srca milijonov nemških židov. Kaj lahko vidite v drugem nadstropju?

To nadstropje ima zlovešč naslov »Končna rešitev« in govori o letih od 1940 do 1945. Tu so, kot piše v vodniku za obiskovalce, »opisani geti, pregoni, suženjsko delo in koncentracijska taborišča ter izvajanje ‚Končne rešitve‘ [iztrebljanja židov in drugih] po uničevalnih sredstvih, kot so bile mobilne ubijalske enote in taborišča smrti«.

Prvo nadstropje ima spodbudnejši naslov »Zadnje poglavje«. Razkriva »reševanje, odpor, osvobajanje in trud preživelcev, da ponovno zaživijo svoje življenje«. Na eni strani tega nadstropja je Wexnerjevo učno središče, ki vsebuje tudi nekaj, kar zelo zanima mnoge Jehovove priče. Po računalniških terminalih se lahko obiskovalec seznani z življenjskimi zgodbami Prič, ki so bili trpinčeni in v nekaterih primerih tudi izgubili življenje.

Najdete lahko na primer junaško pripoved o Helene Gotthold iz Dortmunda v Nemčiji. Ta mati dveh otrok je kljub nacistični prepovedi vztrajno obiskovala krščanske shode. Decembra 1944 so jo usmrtili z giljotino. Odkrijete pa lahko še mnogo drugih zgodb ljudi, ki so trpeli in umrli v obdobju koncentracijskih taborišč.

V tem nadstropju je prav tako znameniti Stolp življenja (znan tudi kot Stolp obrazov), ki se dviga skozi cela tri nadstropja. Je zbirka stotin fotografij židovskih prebivalcev Eišišoka, sedaj znanega kot Eišiškes, majhnega mesta v današnji Litvi. Fotografije so bile posnete med letoma 1890 in 1941. To je bila židovska skupnost, ki je uspevala 900 let. Nato pa je leta 1941 mobilni esesovski ubijalski vod (Einsatzkommando) v samo dveh dneh pomoril celotno židovsko skupnost! Po uradnih nacističnih zapisih so takrat ubili 3446 židov – 989 moških, 1636 žensk in 821 otrok. Nacistična birokracija je bila zelo dosledna.

V prvem nadstropju je tudi Dvorana spominov, v kateri so v marmorne stene vklesani biblijski stavki, na primer iz Pete Mojzesove knjige 30:19 in Prve Mojzesove knjige 4:9, 10. Tam je tudi nekaj predmetov, ki pričajo o preganjanju Jehovovih prič, na primer vijoličasti trikotnik, ki so ga morali nositi kot razpoznavni znak. Pozorno glejte, da jih boste opazili. V  muzeju pa je še veliko drugega, kar je vredno natančnejšega ogleda, tudi ogromni raziskovanju namenjen prostor v četrtem nadstropju.

Ko boste iz muzeja stopili spet na ulico, boste olajšano zadihali. Toda pojdimo sedaj naprej v najnovejši washingtonski muzej, ki odkriva drugačno zgodovino, čeprav tudi ta priča o poskusu genocida.

Najbolj ameriški muzej

Najnovejšega iz Smithsonove vrste muzejev so zgradili v spomin na prvotne prebivalce obeh Amerik – na več kot 500 plemen ameriških domačinov, ki so živeli v deželi, ko vanjo še ni stopila noga Evropejcev ali Afričanov. To je Narodni muzej ameriških Indijancev (National Museum of the American Indian), ki stoji na Narodnem sprehajališču poleg Muzeja letalstva in astronavtike. Slovesno so ga odprli 21. septembra 2004. Muzej boste zlahka prepoznali po edinstveni krivuljasti oblikovanosti. Ta zgradba s 23.000 kvadratnih metrov površine je zunaj pokrita s kasotskim apnencem iz Minnesote. Videti je kakor »večplastna kamnita gmota, ki sta jo oblikovala veter in voda«.

Kaj boste lahko v njem našli? V petih glavnih otvoritvenih razstavah je bilo »prikazanih približno 7000 predmetov svetovno znane zbirke tega muzeja, ki vsebuje kakih 800.000 etnografskih in arheoloških predmetov«. (Insight, Smithsonov bilten) Tam so postavljeni na ogled koši, lončevina in ročna dela iz okrasnih kroglic, kar priča o plemenih vse od daljnih  Mapučijev v Čilu, Kečujev v Peruju, pa do Lakot v Združenih državah in Čipevov v Kanadi.

Po besedah W. Richarda Westa ml., južnega Čejenca, ki je ustanovitelj in direktor muzeja, naj bi ta objekt »razblinil napačne predstave in pripomogel k boljšemu razumevanju življenja in kulture prvotnih prebivalcev te poloble med vsemi – ameriškimi domačini in drugimi«. To zbirko predmetov ameriških Indijancev smo si ogledali v približno dveh urah. Kam pa naj gremo sedaj med hitrim ogledovanjem toliko washingtonskih razstav?

Umetnost skozi stoletja

Pojdimo čez sprehajališče do veličastne Narodne galerije umetnosti (National Gallery of Art). Odprli so jo leta 1941. Na ogledu boste uživali v umetnosti osmih stoletij. Če ste ljubitelj te dejavnosti, je boljše, da tukaj pričnete kar nov dan, saj se boste sprehajali med čudovitimi umetniškimi deli, si jih ogledovali in o njih premišljevali (odvisno od vam najbolj priljubljenega umetnostnega obdobja) kar nekaj ur. Na srečo pa je tu na voljo dovolj sedežev, če boste katero umetnino želeli preučevati sedé ali pa le počivati.

Med 13. in 15. stoletjem je bila glavna zavetnica umetnosti Katoliška cerkev, zato ima večina slik versko tematiko. Tu boste našli Giottovo ‚Madono z otrokom‘ in dela Leonarda da Vincija. Šestnajsto stoletje predstavljajo Rafaelova »Madona Alba« (1508) ter dela Tintoretta, Tiziana in drugih. Tiste, ki preučujejo Biblijo, bo zanimala Tintorettova slika »Kristus ob Galilejskem jezeru« (okoli 1575 oziroma 1580), ki prikazuje Kristusove učence na ribiški ladji med divjanjem viharja. Še en biblijski motiv je El Grecov »Kristus izganja iz templja«. Primerjate lahko, kako zelo različen slog so imeli ti umetniki, in bodite pozorni na to, kako izrazite barve je uporabljal El Greco in kako živo je prikazal dogajanje.

V zbirko iz 17. stoletja med drugim spadajo dela Rubensa in Rembrandta. Preučevalci Biblije bodo sedaj ponovno očarani, ko bodo videli Rubensovo sliko »Daniel v levnjaku«, ki je nastala okoli leta 1615. Poglejte, kakšen mir odseva Daniel, ko se zahvaljuje Bogu, da ga je ohranil pri življenju. Preselimo se sedaj v 19. stoletje k francoskim impresionistom.

Gre za eno najboljših impresionističnih zbirk zunaj Pariza. Za človeka, ki že vrsto let gleda samo reprodukcije slik, je prav navdušujoče stati pred originali. Ko boste preučevali sloge in svetlobo, ujeto na platno slavnih del Cézanna, Maneta, Renoirja, Degasa in Moneta, vam bo zastal dih. Razstavljenih pa je tudi nekaj izrednih del ameriških umetnikov, kot so Mary Cassatt (»Otroka se igrata na obali«), James Abbott McNeill Whistler (»Dekle v belem«) in Winslow Homer (»Z vetrom«).

Morda pa boste želeli videti še razstavo, ki je v Vzhodnem poslopju, z zbirko sodobne umetnosti. Na tamkajšnjem dvorišču stoji nekaj velikih kipov Alexandra Caldera, Henryja Moora in drugih. Občudovali boste tudi tapiserijo katalonskega umetnika Joana Mirója.

Kot lahko vidite, boste v tej narodni galeriji zaposleni precej ur ali vsaj toliko, kolikor vam bodo dopuščale moči. Seveda so tu še druge umetnostne galerije, ki jih lahko obiščete, na primer Corcoranska galerija umetnosti z odlično zbirko del evropskih in ameriških mojstrov, tudi impresionističnih slik Moneta in Renoirja. V njej pa je tudi največja zbirka del Jeana-Baptisteja Camilla Corota, kar jih obstaja zunaj Francije. Koliko časa in moči vam je še ostalo? Od tega je odvisno, koliko galerij boste še lahko obiskali.

Vsekakor pa boste Washington zapustili s še večjim cenjenjem kulture. In morda boste bolje razumeli besede francoskega pisca Destouchesa: »Kritika je lahka, umetnost pa težka.« Ta obisk vas bo mogoče tudi spodbudil, da si boste ogledali muzeje in galerije v kraju, kjer živite. Poiščite jih in ugotovite, koliko sta nanje vplivali vera in Biblija.

[Podčrtna opomba]

[Slika na strani 14]

Smithsonov grad

[Vir slike]

Smithsonian photo by Eric Long

[Sliki na straneh 14, 15]

V Narodnem muzeju letalstva in astronavtike sta originalni letali Flyer iz leta 1903 (na desni) in Lindberghov Spirit of Saint Louis (spodaj)

[Sliki na strani 15]

Bureau of Engraving and Printing obišče mnogo ljudi

[Slika na strani 16]

Stolp življenja se dviga skozi tri nadstropja

[Slika na strani 16]

Zaporniška obleka iz koncentracijskega taborišča, ki jo je nosil nekdo od Jehovovih prič

[Slika na strani 17]

Ameriški spominski muzej holokavsta

[Slika na strani 17]

Helene Gotthold

[Vir slike]

USHMM, courtesy of Martin Tillmans

[Slika na strani 18]

Narodni muzej ameriških Indijancev je edinstvenih krivuljastih oblik

[Vir slike]

Photo by Robert C. Lautman

[Slika na strani 18]

S pihanjem oblikovana steklena vaza sodobnega umetnika, ki je ameriški Indijanec

[Vir slike]

Photo by Ernest Amoroso, © Smithsonian Institution/National Museum of the American Indian

[Slika na strani 18]

Winslow Homer: Z vetrom (Narodna galerija umetnosti)

[Vir slike]

Winslow Homer, Breezing Up (A Fair Wind), Gift of the W. L. and May T. Mellon Foundation, Image © Board of Trustees, National Gallery of Art, Washington

[Navedba vira slike na strani 15]

Zgoraj: v ozadju: Smithsonian photo by Dane Penland; letalo: © Mark Polott/Index Stock Imagery; ogled: Photo by Carolyn Russo/NASM; spodnje tri fotografije: Courtesy of the Department of the Treasury, Bureau of Engraving and Printing