Zakaj potrebujemo nove vire energije?

»Če menimo, da je nafta problem sedaj, samo počakajmo 20 let, ko bo nočna mora.« (Jeremy Rifkin, Foundation of Economic Trends, Washington, avgust 2003)

ČEZ približno dvajset let, ko bo Miha dovolj star, da vozi avto, naj bi svetovna poraba energije »narasla za 58 odstotkov«, piše v poročilu, ki ga je v reviji International Energy Outlook 2003 (IEO2003) izdala ameriška vlada. Revija New Scientist ta napovedani razmah imenuje »največji porast v povpraševanju po energiji v vsej zgodovini«. Ali lahko tradicionalni viri energije varno zadovoljijo te potrebe? Razmislite o naslednjih streznjujočih dejstvih.

PREMOG:

▪ Od vseh fosilnih goriv je premoga največ, saj ga je po ocenah v zalogi za približno 1000 let. Termoelektrarne po vsem svetu proizvedejo skoraj 40 odstotkov vse električne energije. Avstralija je največji izvoznik premoga na svetu, saj nakoplje skoraj tretjino vsega po svetu prodanega premoga.

Vendar v nedavni uradni izjavi za javnost inštituta Worldwatch piše: »Premog je fosilno gorivo z največjo vsebnostjo ogljika, saj sprošča 29 odstotkov več ogljika na enoto energije kot nafta in 80 odstotkov več kot zemeljski plin. Letno se zaradi njega po svetu sprosti za 43 odstotkov vsega ogljika – približno 2,7 milijarde ton.« Kako lahko uporaba premoga poleg učinkov, ki jih ima na okolje, vpliva tudi na zdravje ljudi? V poročilu Global Environment Outlook, ki so ga nedavno izdali Združeni narodi, je bil naveden naslednji primer: »V 11 večjih kitajskih mestih dim in majhni delci, ki nastajajo pri gorenju premoga, vsako leto povzročijo več kot 50.000 primerov prezgodnje smrti in 400.000 novih primerov kroničnega bronhitisa.«

 NAFTA:

▪ Po svetu se že porabi 75 milijonov sodčkov nafte na dan. Od skupnih zalog nafte, ki naj bi po ocenah znašale 2 bilijona sodčkov, je bilo porabljenih že okoli 900 milijard. Zaloge nafte naj bi ob sedanji stopnji izkoriščanja zadostovale še za naslednjih 40 let.

Vendar sta geologa Colin J. Campbell in Jean H. Laherrère leta 1998 trdila: »V naslednjem desetletju se s preskrbo surove nafte ne bo moglo zadovoljiti povpraševanje po tej surovini.« Ta strokovnjaka za naftno industrijo sta opozarjala: »Na splošno obstaja zmotno prepričanje, da bo zadnje vedro nafte iz zemlje mogoče načrpati enako hitro, kot danes na naftnih vrtinah polnijo sodčke. Pravzaprav stopnja, s katero lahko katera koli naftna vrtina – oziroma država – proizvaja nafto, vedno doseže največjo mogočo mejo, nato pa, ko skoraj polovice nafte ni več, prične počasi padati, dokler nafte ne zmanjka. Če na to gledamo z ekonomske plati, ni tako pomembno, kdaj bo svet ostal brez nafte: pomembnejše je, kdaj prične upadati njena proizvodnja.«

Kdaj pa naj bi proizvodnja nafte pričela upadati? Naftni geolog Joseph Riva pravi, da je »IEA [Mednarodna agencija za energijo] izračunala, da bo leta 2010 potreba po nafti za več kot polovico večja [. . .] od tega, kolikor nameravajo do takrat povečati njeno proizvodnjo.« New Scientist svari: »Če bo stopnja proizvodnje padla, medtem ko bo povpraševanje še naprej naraščalo, bodo cene po vsej verjetnosti močno poskočile ali pa zelo nihale, to pa bo dvignilo možnosti gospodarskega kaosa, povzročilo težave s transportiranjem hrane in drugih potrebščin, in celo vojne, saj se utegnejo države bojevati še za tisto malo nafte, ki bo na voljo.«

Medtem ko nekateri analitiki na vse manjše zaloge nafte gledajo kot na problem, pa drugi menijo, da se mora naša odvisnost od nafte čim prej končati. Jeremiah Creedon v Utne Readerju piše: »Edino, kar je lahko slabše od tega, da zmanjka nafte, je to, da je ne zmanjka. Ogljikov dioksid, ki nastaja pri gorenju nafte, še naprej segreva planet, vendar se o ekonomiji in okolju ponavadi še vedno razpravlja ločeno.« Avstralska radiotelevizijska komisija usmerja pozornost na to, kakšne so posledice, če je od nafte odvisna že ena sama država: »V Veliki Britaniji 26 milijonov vozil ustvari tretjino vsega ogljikovega dioksida (ki povzroča globalno segrevanje) in tretjino vsega onesnaženega zraka (zaradi katerega letno umre okoli 10.000 ljudi).«

 ZEMELJSKI PLIN:

▪ V približno naslednjih 20 letih »naj bi po vsem svetu povpraševanje po zemeljskem plinu kot osnovnem viru energije naraščalo najhitreje«, piše v poročilu IEO2003. Zemeljski plin je fosilno gorivo z najčistejšim izgorevanjem in po mnenju nekaterih naj bi ga v zemlji bilo ogromno.

Vendar »nihče ne ve natančno, koliko je zemeljskega plina, vse dokler se ne izčrpa«, pravijo pri Združenju za zalogo naravnega plina, ki ima sedež v Washingtonu. »Vsaka ocena temelji na drugačnih domnevah. [. . .] Zato je težko določno odgovoriti na vprašanje, koliko je zemeljskega plina.«

Metan je glavna sestavina zemeljskega plina in »zelo močan toplogredni plin. Pravzaprav lahko toploto zadržuje 21-krat učinkoviteje kot ogljikov dioksid,« pravi prej omenjeno združenje. Vendar pa ta vir pravi, da je večja raziskava, ki sta jo opravila Agencija za zaščito okolja in Inštitut za raziskovanje zemeljskega plina »pokazala, da zmanjšanje emisij zaradi obsežnejše rabe zemeljskega plina močno odtehta škodljive učinke povečanih emisij metana«.

ATOMSKA ENERGIJA:

▪ »Okoli 430 jedrskih reaktorjev proizvede približno 16 odstotkov vse električne energije,« poroča Australian Geographic. V poročilu IEO2003 piše, da poleg teh že obstoječih reaktorjev, »od februarja 2003 po svetu gradijo še 35 reaktorjev, od tega 17 v azijskih državah v razvoju«.

Še vedno smo močno odvisni od jedrske energije, in to kljub možnosti katastrofe, kakršna se je zgodila leta 1986 v Černobilu (v nekdanji Sovjetski zvezi). New Scientist poroča, da »so reaktorji v Ameriki v nevarnosti zaradi razpok in korozije«, in da se je marca 2002 reaktor Davis-Besse v Ohiu zaradi korozije »skoraj pričel taliti, kar bi lahko povzročilo katastrofo«.

Glede na omejeno količino obstoječih virov energije in neogibnih nevarnosti, ki so z njimi povezane, se postavlja vprašanje: Ali je človeštvo obsojeno na uničevanje Zemlje, ko si prizadeva zadovoljiti svojo navidez nepotešljivo željo po energiji? Očitno je, da potrebujemo čistejše in zanesljivejše vire energije. Ali so takšni viri na voljo in cenovno dosegljivi?