Črni biseri – dragulji južnih morij

OD PISCA ZA PREBUDITE SE! Z NOVE ZELANDIJE

»Potrebujemo delavce za gojišče biserov na Manihikiju,« je pisalo v oglasu časopisa Cook Islands News. Morda se sprašujete: ‚Kako gojijo bisere? In kje pravzaprav je Manihiki?‘

MANIHIKI, oddaljen koralni otok, je eden od 15 Cookovih otokov, ki ležijo 2600 kilometrov severovzhodno od Nove Zelandije. Po nekaterih virih so tam v zgodnjih 1970 letih prvič poskusili gojiti črne bisere. Danes je po lagunah okoli Manihikija mnogo trgovsko uspešnih gojišč črnih biserov.

Gojenje črnih biserov zahteva fizično delo, za katero pa je treba biti tudi strokovno usposobljen. Postopek gojenja se prične s pazljivo izbiro primernih bisernih ostrig. Izbrane ostrige nežno razprejo in v njihovo meso spretno zarežejo s skalpelom. Nato vanje vsadijo majhno okroglo jedro ter košček tkiva živega darovalca – druge ostrige, ki so ji delček tkiva vzeli iz plašča, plasti, ki je pod lupino. Delavci zatem vrnejo ostrige v laguno in zanje dobro skrbijo, tako da z njih odstranjujejo alge ali loparje, ki se lahko na njih naberejo.

Vsajeno plaščno tkivo postopoma ovije vstavljeno jedro in ga obda s plastmi svetleče se biserne snovi, imenovane biserovina oziroma biserna matica. Če ostriga vsadka ne zavrne, se v letu in pol do dveh v njej oblikuje biser. Nekdo je ta celotni postopek opisal kot »osupljivo sožitje človeka in narave«.

 Vrednost črnih biserov

Črni biseri iz južnega Tihega oceana spadajo med najredkejše bisere na svetu, zato so med najdragocenejšimi. V resnici so svetlečih barv celega barvnega spektra, od srebrno bele do globoko črne. Nekateri so rožnati, drugi zlati, nato bronasti, bakreni, zeleni kakor pavje pero, modri, vijoličasti ali različnih odtenkov sijoče sive barve. Obstajajo celo biseri kombiniranih barv, na primer rožnato-vijoličasti, zeleno-zlati, zeleno-črni, modro-črni in vijoličasto-črni.

Vrednosti bisera ne določijo nujno po barvi. To, kar zares prispeva k njegovi kakovosti, je enakomernost barve. Vrednost pa je lahko odvisna tudi od drugih dejavnikov: od velikosti, oblike, površine in leska.

Ko draguljar govori o velikosti bisera, misli na njegov premer. Običajno je ta od 8 do 12 milimetrov, redki primerki pa dosežejo tudi 18 milimetrov ali več. Velikost resda ni najpomembnejši dejavnik, toda na splošno je cena bisera v sorazmerju z njegovo težo ali velikostjo.

Biseri pa niso le različnih barv, temveč tudi oblik. Navadno so najbolj cenjeni kroglasti biseri. Toda čudovite obeske in uhane izdelujejo iz biserov, ki so kapljičaste oblike. Potem so tu še obročasti, obdajajo jih namreč jasno vidni obroči ali brazde. Če ste že kdaj slišali za bisere v obliki gumba, to pomeni, da je ena njihova stran kroglasta, druga pa ploščata. Nekateri biseri pa so baročni, namreč nepravilnih oblik.

Biser, ki je popolnoma brezhiben, je redek in zelo drag. Običajno so na površini napake v obliki vdolbinic, izboklinic, gubic, prask, pikic ali madežev in vse nastanejo naravno. Če je napak malo ali se pojavljajo skupaj, na enem mestu, jih je morda mogoče skriti, ko se biser namešča v nakit.

Vsekakor boste opazili lesk bisera, ki je odvisen od debeline biserovine. Pri določanju vrednosti tega dragulja se upošteva tudi to, kako se prelivajo barve oziroma kako odbija svetlobo, kar mu daje privlačno toplino. Nekateri zatrjujejo, da lepota bisera ne izhaja iz njegove barve, velikosti, oblike ali površine, temveč predvsem iz njegovega leska.

Z biseri je treba pazljivo ravnati

Biseri so nasprotno od dragih kamnov, kot so diamanti ali rubini, označeni za »občutljive«. V stiku z drugim nakitom ali trdimi predmeti se lahko opraskajo. Če torej imate bisere, bodite pri nošnji ali glede tega, kje jih hranite, pazljivi.

Bisere lahko poškodujejo tudi kisline, med drugim ta, ki je v človeškem znoju, in podobno se lahko zgodi zaradi čistil, parfumov in drugih kozmetičnih sredstev. Pri nekem znanem draguljarskem podjetju na Cookovih otokih priporočajo, da jih očistite takole: »V majhno posodo vlijte vodo ter nekoliko blagega sredstva za pranje posode. Premešajte z mehko zobno ščetko in biserni nakit nežno podrgnite. Oplaknite ga pod tekočo vodo in osušite v mehki krpi.«

Biseri v zgodovini

Iz tega, kako visoko so bili biseri opevani v staroveški literaturi, so bili ti očitno med prvimi dragulji, kar jih je za okras nosil človek. Še posebej so jih cenili na Bližnjem vzhodu in v Aziji, kjer so jih, kot kaže, imeli za simbol čistosti in kreposti.

V staroveškem Rimu so jih tako zelo cenili, da so jih smeli nositi samo ljudje določenih slojev. Plinij Starejši, naravoslovec in filozof v prvem stoletju, jih je hvalil kot »najvrednejšo stvar, kar si jo je mogoče privoščiti na celem svetu«. Tudi Jezus je v ponazoritvi o dragocenosti nebeškega Kraljestva omenil »biser«, ki je bil toliko vreden, da je potujoči trgovec, ki je iskal zelo lepe bisere, »takoj prodal vse, kar je imel, ter ga kupil«. (Matej 13:45, 46)

Jezusove besede o biserih nedvomno nakazujejo na njihovo lepoto in vrednost. Kako zelo smo lahko zanje hvaležni Jehovu, Stvarniku teh draguljev, med katerimi so tudi dragulji Južnih morij!

[Slike na strani 26]

Povečani sliki črnih biserov