Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Gore – kdo jih bo rešil?

Gore – kdo jih bo rešil?

Gore – kdo jih bo rešil?

BIŠKEK v Kirgistanu (osrednja Azija) je leta 2002 štiri dni gostil Svetovno srečanje ob mednarodnem letu gora. To je bil prvi mednarodni sestanek, ki je bil posvečen problemom, povezanim z gorami. Pobudniki so upali, da bo leto 2002 zaznamovalo »začetek nove dobe, dobe, v kateri se bo priznalo resnično vrednost gora«.

Na tem srečanju so soglasno sprejeli »Biškeško listino o gorah« s smernicami za vse, ki se ukvarjajo z ohranitvijo gora. V njej piše, da je cilj »izboljšati življenje ljudi, ki živijo v gorah, zaščititi gorske ekosisteme in bolj modro uporabljati gorske naravne vire«.

V zvezi s tem je že viden določen napredek. Področja z izjemnimi lepotami in biotsko raznovrstnostjo so zaščitena s svetovno mrežo narodnih parkov. Marsikje po svetu imajo naravovarstvene skupine nekaj uspeha pri preprečevanju okoljskega opustoševanja. Ob Svetovnem srečanju v Biškeku je bila dana tudi pobuda o trdni obvezi, da se bo odstranilo jedrske odpadke, odvržene v kirgistanskih gorah. Te zelo strupene snovi so ogrožale vodno zalogo 20 odstotkov ljudi v osrednji Aziji.

Kljub temu se pri varovanju gora po svetu še vedno srečujejo z velikimi težavami. Tako so na primer leta 1995 kanadske oblasti sestavile »Pravilnik ravnanja z gozdovi«, da bi zaščitile preostale deževne gozdove v Britanski Kolumbiji. Vendar je kasnejša raziskava pokazala, da lesna podjetja na splošno niso upoštevala tega pravilnika in so gozdove na celo najbolj strmih pobočjih še naprej izsekovali. Pravilnik so leta 1997 nekoliko omilili, ker je bil po trditvah lesne industrije preveč obremenjujoč.

Trgovski interesi pa niso edina ovira. V sklepni izjavi srečanja v Biškeku je bilo povedano, da vojna, revščina in lakota prispevajo k neizprosnemu izginjanju gorskih ekosistemov. Gore, kakor tudi ves ostali planet, bodo trpele tako dolgo, dokler ne bodo odstranjeni ti temeljni vzroki uničevanja okolja.

Bog skrbi za svoje stvarstvo

Kljub tej temačni sliki pa imamo razlog za optimizem. Vsemogočnemu Bogu ni vseeno, kaj se dogaja z njegovim stvarstvom. V Bibliji je opisan kot tak, ki ima ‚v oblasti višine gorá‘. (Ps. 95:4) On skrbi tudi za gorsko favno. V Psalmu 50:10, 11 so zapisane njegove besede: »Moja je vsaka zver v gozdih, živali na tisočerih gorah. Vso perutnino gorsko poznam, in kar se poja po polju, je v moji oblasti.«

Ali lahko Bog reši težave, v katerih se je znašlo okolje na našem planetu? Seveda lahko! V Bibliji piše, da je ‚ustanovil kraljestvo, ki vekomaj ne bo razdejano‘. (Daniel 2:44) In Jezus Kristus, ki je postavljen za vladarja te nebeške vlade, se še posebej zanima za zemljo in ljudi, ki živijo na njej. (Pregovori 8:31) Pod njegovo vlado bo na zemlji vzpostavljen mir, ustavljeno bo sleherno izkoriščanje in popravljena škoda, ki jo je utrpel planet. (Razodetje 11:18)

Če hrepenite po takšni rešitvi, boste nedvomno še naprej molili za ‚prihod Božjega kraljestva‘. (Matej 6:9, 10) Takšne molitve bodo zagotovo uslišane. Božje kraljestvo bo kmalu naredilo konec krivici in popravilo škodo, storjeno našemu planetu. Ko se bo to zgodilo, bodo gore simbolično rečeno ‚vriskale‘. (Psalm 98:8SSP)