Gore – so ogrožene

»Vsakomur lahko koristi, če se poskrbi, da bo bogastvo gorskih predelov po svetu na voljo še mnogim prihodnjim generacijam.« (KOFI ANNAN, GENERALNI SEKRETAR ZDRUŽENIH NARODOV)

OB POMISLI na gore se spomnimo na mogočnost, trdnost in moč. Le kaj bi lahko te velikane narave ogrožalo? Nekaterim je morda težko verjeti, da bi gore lahko bile v nevarnosti. Toda dejstvo je, da so gore po vsem svetu ogrožene. Naravovarstveniki navajajo več konkretnih problemov, ki spodkopavajo obrambne zidove gorskih ekosistemov. Vsi ti problemi so hudi in postajajo še hujši. Poglejmo si jih nekaj.

 ▪ RAZVOJNI PROJEKTI. Približno 25 odstotkov gorskih predelov po svetu ogroža gradnja cest, cevovodov, jezov, rudarjenje in drugi projekti, ki jih načrtujejo za naslednjih 30 let. Tako lahko gradnja cest na strmih pobočjih povzroči erozijo. Poleg tega ceste omogočajo dostop drvarjem, ki lahko naredijo še veliko več škode. Z rudarjenjem vsako leto izkopljejo kakih deset tisoč milijonov ton rude, večino tega v gorah, in proizvedejo še večjo količino odpadnih snovi. *

▪ GLOBALNO SEGREVANJE. »Glede na obstoječe zapise smo imeli po letu 1990 devet najtoplejših let doslej,« pravijo pri Inštitutu Worldwatch. In to še zlasti vpliva na gorske življenjske prostore. Ledeniki se topijo in snežna odeja na vrhovih gora se tanjša – po mnenju nekaterih znanstvenikov bo ta proces vplival na vodne zaloge in povzročil hude zemeljske plazove. Na desetine ledeniških jezer v Himalaji grozi, da bodo predrla svoje naravne meje in povzročila katastrofalne poplave, kar se je v zadnjih nekaj desetletjih zgodilo že večkrat.

▪ KMETOVANJE ZA PREŽIVETJE. Hitro naraščanje prebivalstva sili ljudi, da obdelujejo nerodovitna področja. Glede na neko raziskavo se skoraj polovica afriškega gorskega sveta sedaj uporablja za obdelovanje ali pa za pasenje živine (10 odstotkov za pridelke in 34 odstotkov za pašo). Takšno kmetovanje pogosto prinaša le minimalne koristi, saj gorat svet ni ravno primeren za gojenje pridelkov. * In pretirano pasenje živine zlahka uniči krhko rastlinstvo. Neka nedavna raziskava je pokazala, da je komaj tri odstotke vsega gorskega sveta primernega za kmetovanje, ki ne škodi okolju.

▪ VOJNA. Nenaden porast državljanskih vojn je opustošil mnoga gorska okolja. Uporniki imajo v gorah zatočišča, ki jih uporabljajo kot bazo za svoje operacije. V nekem poročilu Združenih narodov so izračunali, da so »nasilni človeški spori« vplivali na 67 odstotkov afriškega gorskega sveta. Poleg tega so nekatera visokogorja postala središča pridobivanja nezakonitih drog, kar pogosto vodi do oboroženih spopadov in uničevanja okolja.

Ali je treba storiti še kaj več?

Posledice človekovega napada na gore se že čuti. Poplave, zemeljski plazovi in pomanjkanje vode so le nekateri znaki, ki kažejo, da vse ni tako, kot bi moralo biti. Vlade so postale pozorne na to dogajanje. Tako se sedaj skrbi za pogozdovanje, ponekod pa je tudi prepovedano sekanje dreves. Ustanavljajo se narodni parki, da bi se zaščitilo najveličastnejšo pokrajino in najbolj ogrožena bivališča prosto živečih živali.

Toda tudi na zaščitena področja pritiskajo okoljske spremembe. (Glej okvir »Nekaj utrdb narave«.) Vse hitrejše izumiranje vrst je znak, da boj za zaščito gorskih utrdb ni uspešen. Strokovnjaki sicer poznajo probleme, vendar do vsesplošnih ukrepov za zaščito neokrnjene divjine še ni prišlo. Ugledni biolog E. O. Wilson  pravi: »Naše znanstveno znanje mi vliva pogum, toda uničevanje glavnih rezervoarjev biotske raznovrstnosti mi pogum jemlje.«

Ali je izguba biotske raznovrstnosti res tako zelo pomembna? Po besedah mnogih biologov ima človek od ohranjanja biotske raznovrstnosti na zemlji velike koristi. Kot primer navajajo madagaskarski zimzelen, ki raste na madagaskarskem višavju, področju z bogato biotsko raznovrstnostjo. Iz te rastline pridobivajo pomembno zdravilo v boju proti levkemiji. Drug tak primer je kininovec, ki domuje v Andih. Iz njega že mnogo let pridobivajo  kinin in druga zdravila, s katerimi se zdravi malarija. Tudi mnoge druge rastline, ki rastejo v gorskem svetu, so pomagale rešiti že na milijone življenj. Res je, da nekatere od teh gorskih rastlin uspešno gojijo tudi v negorskem svetu. Toda zaskrbljujoče je to, da utegne človek z obsežnim uničevanjem gorskega rastlinja nevede izgubiti še neodkrite vire, ki bi lahko bili pomembni za medicino in prehrano.

Ali je mogoče trenutne uničevalne sile nekako ustaviti? Ali je možno nastalo škodo popraviti? Ali bodo gore še naprej braniki lepote in biotske raznovrstnosti?

[Podčrtni opombi]

 [Okvir/slike na strani 7]

Višinska favna

Gorski lev, znan tudi kot puma, živi pretežno v gorah, kar nakazuje že njegovo ime. Najti ga je predvsem v Skalnem gorovju in v Andih. Kakor mnogi veliki plenilci se je tudi gorski lev počasi umaknil na bolj nedostopna področja, ker ga je začel ogrožati človek.

Mačji panda živi izključno na himalajski gorski verigi (tudi na nižjih pobočjih Everesta). Kljub tako odročnemu bivanjskemu okolju pa se bori za preživetje, in to zaradi uničevanja bambusovih gozdov, ki so vir njegove hrane.

[Vir slike]

Cortesía del Zoo de la Casa de Campo, Madrid

Rjavi medved se je nekoč potikal po večini Evrope, Azije in Severne Amerike. V Evropi je sedaj omejen le na nekaj odročnih gorskih predelov, v kanadskem Skalnem gorovju, na Aljaski in v Sibiriji pa je bolj običajen. V Združenih državah se je njegovo število v preteklem stoletju zmanjšalo za 99 odstotkov.

Planinski orel je gospodar neba nad gorami večjega dela severne poloble. Žal je v Evropi število planinskih orlov upadlo na manj kot 5000 parov, ker so bili nekoč ožigosani kot ‚osovražene ptice‘.

»Obstoj [orjaškega panda] je odvisen od treh bistvenih dejavnikov,« pravi kitajski naravoslovec Tang Sijang. Ti so »visoke gore in globoke doline, gosti bambusovi gozdovi in žuboreči potoki«. Po neki oceni pa v divjini uspe preživeti manj kot 1600 pand.

[Okvir/slike na straneh 8, 9]

Nekaj utrdb narave

Yosemitski narodni park v Kaliforniji (ZDA) so ustanovili leta 1890 po zaslugi neutrudnega prizadevanja naravoslovca Johna Muira. Impresivna pokrajina parka pritegne vsako leto štiri milijone obiskovalcev. Vendar pa si njegovi oskrbniki močno prizadevajo najti ravnovesje med tem, kako zaščiti divjino in poskrbeti za ljubitelje narave.

V Narodnem parku Podocarpus (Ekvador) je zavarovano področje andskega oblačnega gozda, v katerem domuje zelo raznolika favna in flora (več kot 600 različnih ptic in kakih 4000 vrst rastlin). Na tem področju so odkrili kinin, zdravilo, ki je rešilo že nešteto človeških življenj. Kakor v mnogih drugih parkih tudi tu predstavljata težavo nenadzorovano sekanje dreves in divji lov.

Kilimandžaro (Tanzanija) je eden od največjih ognjenikov na svetu in najvišja gora v Afriki. Na nižje ležečih pobočjih se pasejo sloni, medtem ko v višjih predelih uspeva edinstvena flora, med drugim tudi orjaška lobelija in orjaški grint. Največjo nevarnost predstavljajo divji lov, krčenje gozdov in pasenje domače živine.

V Narodnem parku Teide (Kanarski otoki) je zaščitena edinstvena flora, ki poživlja pusto ognjeniško pokrajino. Gorski ognjeniški otoki imajo skoraj brez izjeme krhke ekosisteme, ki so občutljivi na neavtohtone vrste.

V narodnih parkih Pyrenees in Ordesa (Francija in Španija) je zaščitena veličastna alpska pokrajina z njeno floro in favno vred. Kakor druge gorske verige v Evropi tudi Pireneji trpijo zaradi vse večjega števila smučišč in druge turistične ponudbe. Na okolje negativno vpliva tudi opuščanje tradicionalnega kmetovanja.

Narodni park Soraksan je najbolj priljubljen park v Republiki Koreji. Njegovi veličastni granitni vrhovi in gozdna pobočja so še posebej lepi jeseni. Vendar pa so zaradi takšne priljubljenosti ob koncih tedna nekatere poti v parku tako polne ljudi kakor pločniki v mestu.

 [Okvir/slike na strani 10]

Gorska flora

Kanarski gadovec. V nekaj pomladanskih tednih ta veličastna roža zraste do višine človeka. Raste na nadmorski višini okoli 1800 metrov na samo dveh ognjeniških vrhovih na Kanarskih otokih. Mnoge gorske vrste rastejo na podobno omejenem prostoru.

Brezstebelne kompave rastejo v Alpah in Pirenejih. Njihov sijoči videz poživi poznopoletne visokogorske travnike, cvetovi pa pomenijo pojedino za žuželke.

Angleška perunika. Križance te privlačne rastline gojijo kot vrtne rastline. Mnoge vrtne rastline izvirajo iz planinske flore.

Gorski natresk je ena od mnogih gorskih rastlin, ki raste v skalnih razpokah. Doma je v gorah južne Evrope in mu zaradi njegove žilavosti ter trpežnosti pravijo tudi večnoživ.

Ananasovke. Mnoge vrste ananasovk in orhidej uspevajo v tropskih oblačnih gozdovih. Rastejo na višinah tudi do 4500 metrov.

Kretska perunika raste na severnoafriških gorovjih Rif in Atlas, področju, ki je zaznamovan kot žarišče sredozemske flore.

[Slika na strani 6]

Izkopavanje bakra in zlata blizu gorovja Maoke v Indoneziji

[Vir slike]

© Rob Huibers/Panos Pictures

[Slika na strani 8]

Madagaskarski zimzelen