Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Gore – zakaj jih potrebujemo?

Gore – zakaj jih potrebujemo?

Gore – zakaj jih potrebujemo?

»Pojdi v gore in prisluhni njihovemu dobremu sporočilu. Mir narave bo prodrl vate, kakor sončni žarki prodrejo v drevesa. Vetrovi bodo zagnali vate svojo svežino in nevihte svojo energijo, skrbi pa bodo odpadle kakor jesensko listje.« (JOHN MUIR, AMERIŠKI PISEC IN NARAVOSLOVEC)

KOT je pred dobrim stoletjem odkril John Muir, imajo gore moč, da razvnamejo naše občutke. Njihova mogočnost nas navdaja z občudovanjem, njihov živalski svet nas navdušuje in njihov mir sprošča. Vsako leto jih obišče na milijone ljudi, da bi uživali v razgledu in si tako dvignili duha. »Gore so človeškim družbam in kulturam že od nekdaj predmet občudovanja in vir navdiha,« je napisal Klaus Toepfer, izvršilni direktor Programa Združenih narodov za okolje.

Toda v gorah ni vse tako, kot bi moralo biti. Vrsto generacij so bile zaradi svoje odročnosti precej zaščitene pred človekovim pretiranim izkoriščanjem. Sedaj pa so ogrožene. »Nekateri od teh poslednjih neobljudenih predelov hitro izginjajo zaradi poljedelstva, razvoja infrastrukture in drugih vplivov, ki se sčasoma pojavijo,« je bilo pojasnjeno v nedavnem obvestilu za tisk Združenih narodov.

Gore pokrivajo velik del zemljine kopne površine. Od njihovih naravnih bogastev je odvisna polovica svetovnega prebivalstva. Poleg tega je v njih našlo svoj dom več milijonov ljudi. Gore so torej veliko več kot le veličastna panorama v mirnem idiličnem okolju. Poglejmo, kako med drugim prispevajo k blaginji človeštva.

Zakaj so gore pomembne?

VODNE ZALOGE. Gore napajajo največje reke sveta in tudi večino vodnih zbiralnikov. V Severni Ameriki mogočni reki Kolorado in Rio Grande dobivata praktično vso vodo iz Skalnega gorovja. Približno polovica svetovnega prebivalstva živi na jugu in vzhodu Azije. In večina teh ljudi je odvisna od padavin, ki padejo na velikanske gorske verige himalajskega, karakorumskega, pamirskega in tibetanskega področja.

»Gore, vodni stolpi sveta, so bistvene za vse življenje na zemlji in za blaginjo vseh ljudi,« pojasnjuje Toepfer. In dodaja: »To, kar se zgodi na najvišjem gorskem vrhu, vpliva na življenje v nižinah, sladkih vodah in celo morjih.« Marsikje v gorah se sneg, ki zapade čez zimo, ohrani do spomladi in poleti ter počasi oddaja svojo življenjsko pomembno vlago. V sušnih predelih sveta so namakalni sistemi pogosto odvisni od vode, ki nastaja zaradi topljenja snega daleč stran v gorah. Poleg tega ima veliko gora z drevjem porasla pobočja, ki kakor goba vsrkavajo dež, tako da ta nežno steče v reke in ne povzroči uničujočih poplav.

BIVALIŠČA PROSTO ŽIVEČIH ŽIVALI IN BIOTSKA RAZNOVRSTNOST. Ker so gorska področja odročna in so na njih le omejene možnosti za kmetovanje, človek vanje manj posega. Zato so gore postale zatočišče za favno in floro, ki sta v nižinskem svetu morda že izginili. Tako na primer v Kinabalujskem narodnem parku v Maleziji, gorskem predelu, približno tako velikem kot Slovenija, domuje 4500 vrst rastlin, kar je dobra četrtina vseh rastlinskih vrst, ki rastejo v celotnih Združenih državah. Od gorskega življenjskega okolja so odvisni orjaški pande na Kitajskem, kondorji v Andih, snežni leopardi v osrednji Aziji in še nešteto drugih vrst, ki jim grozi izumrtje.

Nekateri ekologi so izračunali, da »je več kot tretjina znanih kopenskih rastlin in vretenčarjev omejenih na slaba dva odstotka planeta«, je pisalo v reviji National Geographic. Veliko vrst je nagnetenih na rodovitnih, nedotaknjenih področjih, ki jim znanstveniki pravijo biološka žarišča. Na teh žariščih – mnoga od teh so gorska področja – lahko najdemo biotsko raznovrstnost, od katere imamo vsi korist. Nekateri od najpomembnejših prehrambenih pridelkov na svetu izvirajo od divjih rastlin, ki še vedno rastejo v gorah – koruza v mehiškem višavju, krompir in paradižnik v perujskih Andih ter pšenica na Kavkazu, če jih omenimo le nekaj.

SPROSTITEV IN LEPOTA. Gore v sebi skrivajo tudi naravne lepote. Ponašajo se z impresivnimi slapovi, prečudovitimi jezeri in večino najbolj slikovitih prizorov na svetu. Ne preseneča torej, da je tretjina vseh zaščitenih področij na svetu prav v gorskih predelih, ki so postali priljubljen cilj turističnih potovanj.

Celo odročne narodne parke obišče na milijone ljudi z vseh koncev sveta. Ljudje prepotujejo ves planet, da bi v Denalijskem narodnem parku na Aljaski videli Mount McKinley, najvišjo goro Severne Amerike. Mnogi obiščejo Veliki tektonski jarek, da bi občudovali mogočni gori Kilimandžaro in Meru ali pa opazovali velike črede prosto živečih živali, ki bivajo med tema veličastnima vrhovoma. Mnoge gorske skupnosti imajo od tega dotoka turistov koristi, čeprav pa lahko nenadzorovan turizem krhke ekosisteme ogrozi.

Znanje, ki je shranjeno v gorah

Ljudje, ki prebivajo v gorah, so se skozi stoletja naučili živeti v neprijaznem okolju. Pobočja so spremenili v terase, na katerih je po dveh tisočletjih še vedno mogoče kmetovati. Udomačili so tamkajšnje živali, kakršni sta lama in jak, ki dobro prenašajo velike višine. In tradicionalno znanje, ki so si ga ti ljudje pridobili, se utegne izkazati za neprecenljivo pri varovanju gora, od katerih smo vsi odvisni.

»Na vsakem kontinentu so domorodna ljudstva edini varuhi prostranih, odročnih življenjskih okolij, kamor le redko stopi človeška noga,« pojasnjuje Alan Thein Durning z Inštituta Worldwatch. »Njihovo znanje o ekologiji [. . .] se lahko kosa s knjižnicami sodobne znanosti.« To zakladnico znanja je treba enako zaščititi kakor drugo gorsko bogastvo.

Program Združenih narodov za okolje je leto 2002 razglasil za Mednarodno leto gora. Organizatorji so želeli poudariti, kako zelo je človeštvo odvisno od gora, zato so skovali besedno zvezo »Vsi smo prebivalci gora«. Želeli so doseči, da bi se ljudje bolj zavedali problemov, ki se tičejo gor vsega sveta, in poiskati rešitve, s katerimi bi gore zaščitili.

Takšna skrb je vsekakor upravičena. »Vse prepogosto se na gore gleda kot na vir obilnih naravnih bogastev, premalo pozornosti pa se namenja stiski njihovih prebivalcev in ohranitvi gorskih ekosistemov,« je povedal glavni govornik Svetovnega srečanja ob mednarodnem letu gora, ki je bilo leta 2002 organizirano v Biškeku (Kirgistan).

Kateri problemi med drugim grozijo goram po svetu in ljudem, ki tam prebivajo? Kako ti problemi vplivajo na vse nas?