Po kateri strani ceste pa vi vozite?

Od pisca za Prebudite se! iz Velike Britanije

Z mojim ameriškim gostom sva se dobila na letališču in se nato odpravila proti avtomobilu, ki naju je čakal. »Usedi se spredaj,« sem mu predlagala, on pa je brž segel po kljuki na voznikovi strani. »Oh, pozabil sem,« je pripomnil. »Tukaj vozite po napačni strani ceste.«

Seveda bi sama verjetno rekla enako, če bi obiskala Združene države. Toda ko sva se vozila domov, sem se odločila raziskati, zakaj ljudje v nekaterih državah vozijo po levi strani, večina sveta pa po desni.

Kako je bilo nekoč

Vrnimo se kakih dva tisoč let v preteklost, v čas, ko je bila Britanija pod rimsko oblastjo. Arheologi so pri izkopavanjih našli dokaze o tem, po kateri strani so ljudje takrat vozili. Leta 1998 so odkrili dobro ohranjeno pot, ki je vodila do rimskega kamnoloma blizu Swindona v Angliji. Kolesnice na eni strani poti so veliko globlje kot na drugi strani, kar se zgodi v primeru, da vozovi vozijo v eno smer prazni, v drugo pa obteženi s kamni. Po kolesnicah je videti, da so Rimljani vsaj tukaj vozili po levi.

V resnici nekateri menijo, da so starodavni popotniki običajno jezdili po levi strani ceste. Večina ljudi je desničarjev, zato je jezdec z levo roko lahko držal vajeti, desno pa je imel prosto – da bi v znak prijateljstva stisnil roko mimoidočemu jezdecu ali pa segel po meču in se branil, če bi bilo to potrebno.

Z leve na desno

Ob koncu 18. stoletja so ponekod, denimo v Združenih državah, namesto po levi strani ceste pričeli voziti po desni, ker so vozniki vpreg pričeli uporabljali velike tovorne vozove, ki jih je vleklo več parov konj. Vozovi niso imeli sedeža za voznika, zato je ta sedel na zadnjem levem konju, v desni roki pa je imel bič. Voznik, ki je sedel na levi strani, je seveda imel raje, da so ga drugi vozovi prehiteli po levi, tako da se je lahko ognil kolesom prehitevajočih vozov. To je naredil tako, da je vozil po desni strani ceste.

 Angleži pa so se držali leve strani. Njihovi vozovi so bili manjši in voznik je lahko sedel na vozu, običajno na desni strani sprednjega sedeža. Od tam je lahko z desnico vihtel svoj dolgi bič, ne da bi ga zapletel v tovor na vozu. Voznik se je držal leve strani ceste, zato da je z desne strani, kjer je sedel, lahko ohranil varnostno razdaljo do mimoidočih vozil. Pravilo vožnje po levi strani so sprejele tudi države, ki so postale del britanskega imperija, vendar je bilo nekaj izjem. Denimo Kanada je čez čas zamenjala stran, zato da bi olajšala prehajanje meje z Združenimi državami.

Na navade vožnje so zelo vplivali politični dogodki v Franciji. Pred revolucijo leta 1789 se je aristokracija s svojimi kočijami vozila po levi strani ceste, tako da so bili kmetje prisiljeni potovati po drugi strani. Toda ko se je revolucija pričela, so plemiči poskušali vse mogoče, da bi prikrili svoje poreklo, in so se zato pridružili kmečkim popotnikom na desni strani ceste. Francoska vlada je do leta 1794 vpeljala v Parizu pravilo vožnje po desni. Ko so kasneje osvajalske čete Napoleona I. prekorakale velik del celinske Evrope, se je to pravilo razširilo še drugam. Dejstvo, da se je Napoleon raje držal desne strani, ne preseneča. Kot pojasnjuje neki vir, je bil levičar in so »njegove čete morale korakati po desni, tako da je bil med njim in morebitnim nasprotnikom njegov meč«.

V evropskih državah, ki so se uprle Napoleonu, je postalo običajno voziti po levi. Rusija in Portugalska sta na vožnjo po desni prešli v začetku 20. stoletja. Avstrija in Češka pa sta se po desni strani pričeli voziti proti koncu 1930-ih, v času nemške okupacije, pridružila pa se jima je še Madžarska. Danes še vedno vozijo po levi le štiri evropske države – Velika Britanija, Irska, Ciper in Malta. Zanimivo je, da tudi Japonska, čeprav nikoli ni bila britanska kolonija, vozi po levi.

Čolni, letala, vlaki in vi

Kako pa je s čolni in letali? Na splošno velja, da vodni promet poteka po desni strani. Tudi letala se držijo desne. Kaj pa vlaki? V nekaterih državah o tem, po kateri strani vozi vlak po dvotirni železnici, odloča prometna signalizacija. Po sodobnih glavnih železniških progah vlaki pogosto lahko vozijo v obe smeri po katerem koli tiru, toda pri starejši signalizaciji teče tir samo v eno smer. V katero smer teče, je vsaj v nekaterih primerih verjetno določila država, ki je prva načrtovala in zgradila železnico.

Kako pa je s pešci? Splošno priporočilo se glasi: če ni ločene steze ali pločnika za pešce, je najvarnejše hoditi ob robu strani, po kateri prihajajo nasproti vozeči se avtomobili, ne glede po kateri strani ceste vozijo. Če vozijo po desni, potem se pešcem svetuje, naj hodijo ob levem robu oziroma nasproti prihajajočim vozilom. V Veliki Britaniji, kjer vozimo po levi, si skušamo zapomniti, naj hodimo po desni. Kaj pa naš ameriški prijatelj? No, on pa ravno nasprotno!