Pogled v svet

Povodni konj in zaščita pred soncem

»Povodni konji ščitijo svojo brezdlako kožo pred soncem tako, da izločajo zaščitno snov, podobno komercialnim izdelkom, ki jih uporabljajo ljudje,« poroča londonski The Independent. Znanstveniki so v Kjotu na Japonskem testirali izločke povodnega konja iz tokijskega živalskega vrta in odkrili, kako ti izločki ščitijo njegovo kožo pred uničujočim tropskim soncem in umazanijo. Gost, lepljiv in brezbarven izloček sčasoma postane rdeč, nato pa rjav in nekako plastičen. Ko postane rjav, se iz bazičnega spremeni v zelo kislega, in zato deluje kot močno antiseptično sredstvo. Rjava prevleka je tudi zaščita pred soncem, saj vpija ultravijolično svetlobo, podobno kot komercialne zaščitne kreme. Vendar pa kozmetična podjetja v bližnji prihodnosti najverjetneje ne bodo pričela prodajati zaščite pred soncem, ki jo ima povodni konj, je pisalo v časopisu, saj je na svetu premalo povodnih konjev, pa tudi ti izločki so odvratnega vonja.

 Dvigovanje uteži pri starejših zmanjšuje depresijo

Neka raziskava je pokazala, da »se lahko pri starejših ljudeh, če dvigujejo uteži, depresija zmanjša za 50 odstotkov«, poroča časopis Australian. Tako lahko starejši enako dobro premagujejo depresijo, če dvigujejo uteži ali pa jemljejo zdravila, pravi geriater dr. Nalin Singh s sydneyjske bolnišnice Royal Prince Alfred. V raziskavi, v kateri je sodelovalo 60 moških in žensk, starih povprečno 72 let, so bili tisti, ki so se zmerno gibali, »za 30 odstotkov manj depresivni, podobno kot tisti, ki niso dvigovali uteži in so jih zdravili na klasičen način«, piše v The Australian. Dvigovanje uteži poleg tega, da pomaga premagovati depresijo, krepi tudi »ostarele kosti in mišice, kar starejše varuje pred padci. Pomaga tudi nadzirati artritis, sladkorno bolezen in visok krvni tlak,« piše v časopisu. Singh meni, da bi dvigovanje uteži »pri zdravljenju depresije moralo imeti prednost pred drugimi načini zdravljenja, še posebej pri starejših ljudeh«.

Televizija uči nasilje

»Gledanje telenovel pri otrocih spodbuja niz antisocialnih vedenj, tudi opravljanje, obrekovanje, širjenje govoric, uničevanje medsebojnih odnosov drugih ljudi in besedno ustrahovanje,« je pokazala raziskava, ki je bila opisana v londonskem časopisu The Times. Raziskava, ki jo je predstavilo Britansko združenje psihologov, je pokazala na »pomembno povezavo« med gledanjem takšnega posrednega nasilja po televiziji in antisocialnim vedenjem mladostnikov, piše v časopisu. V najhujših telenovelah je bilo povprečno 14 prizorov opravljanja na uro. Predavateljica Sarah Coyne z Univerze Central Lancashire v Angliji je izrazila zaskrbljenost, da »stalno in brezobzirno« prikazovanje posrednega nasilja, kot da je upravičeno, privlačno ali nagrajeno s pozitivnim izidom, daje mladim slabe zglede za posnemanje.

Dolgoročni učinki diete z malo ogljikovimi hidrati

Čeprav lahko tisti, ki hujšajo, z uživanjem prehrane, v kateri je malo ogljikovih hidratov, izgubijo kilograme, pa je o dolgoročnih učinkih takšnih diet na voljo zelo malo podatkov. Nekatere raziskovalce skrbi, da lahko prehrana, v kateri je veliko beljakovin, povzroči težave z jetri in ledvicami, osteoporozo in druge resne težave z zdravjem. »V veliko slastnih jedeh z malo ogljikovimi hidrati – denimo zrezek z zeliščno jajčno omako – je polno nasičenih maščob, ki mašijo žile [. . .], kar je glavni dejavnik tveganja za bolezni srca in kap,« piše v reviji Time. V nasprotju s tem dr. David Katz z yaleske univerzitetne šole za javno zdravje poudarja: »Številne raziskave so pokazale, da je prehrana, ki je polna vlaknin in kompleksnih ogljikovih hidratov, ki so v sadju, zelenjavi, stročnicah in polnozrnatih žitaricah, povezana z dolgim življenjem, trajno nadzorovano težo, z zmanjšano nevarnostjo raka, bolezni srca in ožilja, sladkorne bolezni, motenj v delovanju želodca in črevesja ter z dobrim zdravjem na splošno.«

Pobarvani kipi

»Arheologi in umetnostni zgodovinarji se vztrajno držijo gledišča, da slavne antične skulpture, [kot denimo staroveški grški kipi], niso bile pobarvane,« piše v nemški reviji Spektrum der Wissenschaft. »Resnica je – bili so živahnih barv.« Kljub temu, da zgodovinski zapisi potrjujejo pobarvane kipe in odkritja barvnih sledi na umetninah, strokovnjaki tega niso sprejeli najbolj navdušeno. Nedavno pa so z raziskavo, s katero ugotavljajo preperevanje barve, našli posredne dokaze za to, da so bili kipi pobarvani. Barvila razpadajo različno hitro in tako so določeni deli kipa izpostavljeni vremenskim vplivom prej kot drugi. Ta razlika v izpostavljenosti ustvari različne vzorce preperevanja, kar kaže na to, da je bil kip pobarvan z različnimi barvami. Videti je, da je bil kip »po mnenju Grkov in Rimljanov dovršen samo, če je bila dodana barva«, je sklenjeno v poročilu.

Kameleonov hitri jezik

Kako kameleonu uspe tako hitro sprožiti jezik, da ulovi plen? »Skrivnost je v mehanizmu napenjanja vzmeti, v katerem se kopiči energija, podobno kot jo kopiči elastika v katapultu, preden se ta sproži,« piše v reviji New Scientist. Znanstveniki vedo, da je kameleonov jezik iz ovojnic, obkroža pa jih »mišica pospeševalka«. Nizozemski raziskovalci so sedaj s pomočjo počasnih videoposnetkov odkrili, da kameleon samo v 200 milisekundah, preden sproži jezik, »z mišico pospeševalko prenese energijo v jezične ovojnice, tako da jih zloži eno v drugo, kot se zgodi z deli teleskopa. Ko kameleon sproži jezik, lahko zadržano energijo sprosti v samo 20 milisekundah in iztegne jezik«, da ujame svoj plen.

Neverni Britanci

Anketa, v kateri je sodelovalo 10.000 ljudi iz desetih držav, je pokazala, da so Britanci »med najbolj brezbožnimi [. . .], saj jih najmanj pravi, da so verni ali da sodelujejo pri religioznih dejavnostih«, piše v londonskem The Timesu. Čeprav je 46 odstotkov Britancev dejalo, da so vedno verjeli v Boga, sta samo dve državi, Rusija in Južna Koreja, imeli manj vernikov. V Nigeriji, Indoneziji in Libanonu več kot 90 odstotkov ljudi verjame, da je njihov bog edini pravi Bog, Britancev s takšnim prepričanjem pa je samo 30 odstotkov. V večini držav je več kot 80 odstotkov ljudi dejalo, da je človek boljši zaradi vere v Boga, toda s tem se je strinjalo samo 56 odstotkov Britancev. Da je Bog ustvaril vesolje, verjame 85 odstotkov Američanov, 99 odstotkov Indonezijcev, 83 odstotkov Mehičanov in samo 52 odstotkov Britancev. Na vprašanje, ali bi bil svet bolj miren, če ne bi bilo vere, je pritrdilno odgovorilo 6 odstotkov Američanov, 9 odstotkov Indijcev in 11 odstotkov Izraelcev, pri Britancih pa je bil delež 29-odstoten!