Skrb za potomstvo v svetu živali

Od pisca za Prebudite se! iz Španije

ČLOVEŠKI starši otrokovi vzgoji posvetijo običajno kaki dve desetletji. Po drugi strani pa morajo številne živali izpeljati celoten program hranjenja in učenja svojih potomcev le v nekaj kratkih poletnih mesecih. Na nekaj zgledih si poglejmo, s kako zelo zahtevno nalogo se nekateri živalski starši spoprijemajo vsako leto.

1. Bela štorklja Štorklja, ki jo vidimo na sliki, nima časa za poletne počitnice. Nahraniti mora lačne »najstniške« mladiče, zato ničkolikokrat poleti do bližnjega jezera, kjer išče žabe, majhne ribe, kuščarje ali kobilice, poleg tega pa mora občasno popraviti gnezdo. Čez dan oba roditelja neprestano prihajata in odhajata. Mlade ptice pojedo ogromno hrane. V prvih nekaj tednih namreč lahko dnevno pojedo hrane za polovico svoje teže! Mlade štorklje so celo potem, ko se že naučijo leteti, še nekaj tednov odvisne od svojih staršev.

2. Gepard Za gepardje mladiče, ki skoraj vedno odraščajo v enoroditeljskih družinah, skrbi mama. Samica mora, zato da ima dovolj mleka za svoje mladiče, ki jih je običajno od tri do pet, na lov malodane vsak dan. To sploh ni lahka naloga, saj se večina njenih lovskih podvigov konča neuspešno. Svojo družino mora poleg tega vsakih nekaj dni preseliti v drug brlog, saj na ranljive mladiče neprestano prežijo levi. Ko so mladiči stari sedem mesecev, jih prične učiti, kako se lovi. To traja kakšno leto in vzame precej časa. Mladiči običajno ostanejo z mamo do svojega prvega leta oziroma leta in pol.

3. Mali ponirek Starši in otroci so skorajda neločljivi. Mladiči takoj, ko se izvalijo, zapustijo plavajoče gnezdo in si poiščejo zavetje na hrbtu svojih staršev. Skobacajo se med perut in hrbtna peresa enega od staršev. Tam so na toplem in na varnem, medtem ko mama ali oče plava naokoli. Starša se menjaje potapljata za hrano in skrbita za potomstvo. Čeprav se mladiči kmalu naučijo potapljati in se sami hraniti, so s starši povezani še nekaj časa.

4. Žirafa Žirafe imajo redkokdaj več kot enega potomca hkrati, kar niti ni tako težko razumeti. Novoskotena žirafa, kakršno vidite na fotografiji, lahko tehta do 60 kilogramov in utegne biti visoka dva metra! Kakšno uro po rojstvu je mlada žirafa že na nogah in urno prične sesati materino mleko. Mladič sesa devet mesecev, čeprav se prične pasti že kmalu po skotitvi. Ko mu preti nevarnost, se postavi med materine noge. Materine močne brce so namreč odlična zaščita pred večino plenilcev.

5. Vodomec Vodomci morajo biti, ko lovijo ribe za svoje mladiče, učinkoviti in izbirčni. Ornitologi so odkrili, da starši novoizvaljene mladiče hranijo z majhnimi ribami, ki so dolge od enega do dveh centimetrov. Roditelj v svojem kljunu skrbno nese ribo tako, da ji glava moli ven. S tem lačnim kljunčkom olajša delo, saj ribo lažje pogoltnejo  z glavo naprej. Ko mladiči malo odrastejo, starši začnejo prinašati nekoliko večje ribe. Poleg tega postopno povečujejo pogostost hranjenja. Sprva vsakega mladiča hranijo na približno 45 minut. Toda pri starosti okoli 18 dni imajo zelo močan tek, tako da dobijo svoj ribji obed vsakih 15 minut! Mladi ptič, ki ga vidimo na sliki, je že zapustil gnezdo in si bo kmalu sam lovil hrano. Zdaj bi lahko sklepali, da si bodo starši z veseljem odpočili od vzgajanja otrok. Toda vodomci že ne! Pogosto še isto poletje vse skupaj ponovijo z drugim gnezdom mladičev.

Seveda so številne podrobnosti o tem, kako različne živali skrbijo za svoje mladiče, še neznane. Toda več ko biologi odkrijejo, jasneje postaja, da je starševski nagon v svetu živali močna sila. Če je Bog tako obdaril svoje živalsko stvarstvo, gotovo želi, da bi tudi človeški starši skrbeli za otroke, kakor si zaslužijo.