Nežni češnjevi cvetovi – že dolgo občudovani

Od pisca za Prebudite se! iz Japonske

JAPONCI že od nekdaj povzdigujejo lepoto sakure – japonske cvetoče češnje. Njeni nežni cvetni listi so tako cenjeni, da se je češnjev cvet po priljubljenosti povzdignil nad vse druge cvetlice ter ima v japonski zgodovini in kulturi posebno mesto. Pravzaprav ponekod na Japonskem beseda »cvet« pomeni sakura. Japonci so že več kot tisoč let povsem očarani nad češnjevimi cvetovi.

Japonski otoki so ljubko posejani s številnimi češnjevimi drevesi. Ni se vam treba odpraviti kam prav daleč, da bi videli eno od približno 300 vrst češenj, ki jih tam gojijo. Cvetovi rastejo skupaj v socvetju in imajo običajno pet cvetnih listov z nazobčanimi robovi, nekatere vrste pa jih imajo tudi veliko več. Na njihovi paleti so barve od skoraj bele do rožnate in celo temno rdeče, pa tudi nežni, vmesni odtenki. Ljudje obliko in barvo teh cvetov že dolgo povezujejo s simboloma čistosti in preprostosti.

Češnja v svojem polnem razcvetu pritegne pozornost. Ko se kopa v mehki sončni svetlobi, ki prodira skozi oblake, njeni ljubki cvetni lističi žarijo v rožnato-belem siju. Še bolj osupljiv pa je pogled na nasad češenj.

Veličastna predstava

Gorovje Yoshino že od daljne preteklosti slovi po belih češnjevih cvetovih. Tukaj so štirje veliki nasadi z več kot 100.000 češnjevimi drevesi. En del pokrajine se imenuje Hitome Senbon, kar pomeni ‚tisoč češenj na en pogled‘. Zares, kakor daleč vam seže oko, beli cvetovi poživljajo okoliške hribe, tako da so videti, kakor da bi bili prekriti s snegom. Torej ni čudno, da si pride vsako leto to veličastno predstavo ogledat več kot 350.000 ljudi!

Z različnimi načini zasaditve češnjevih dreves se lahko doseže osupljive učinke. Denimo, dve vzporedni vrsti češenj, ki se z vejami iztezajo druga proti drugi in dotikajo, oblikujeta ‚predor češenj‘. V mislih si naslikajte vse te cvetove drugega ob drugem, ki nad vami tkejo rožnato-bel baldahin, medtem ko so tla pod nogami posuta s cvetnimi listi.

Toda nežni cvetovi ne trajajo dolgo – na višku lepote so le kakšna dva ali tri dni. Včasih, odvisno od vremena, tudi manj.

Hanami – piknik pod češnjami

Prvi val nežnih cvetov se dvigne januarja na Okinavi na jugu japonskega otočja in se postopno širi severno do Hokaida, kamor dospe proti koncu maja. Temu pravijo tudi fronta češnjevih cvetov. O pomikanju fronte redno poročajo po televiziji, radiju, v časopisih in celo po internetu. Zaradi novic o cvetenju japonskih češenj se milijoni zgrinjajo na kraje, kjer si jih lahko ogledajo.

 Običaj hanamija oziroma »ogledovanja cvetov« izvira iz daljne preteklosti. In vedno gre za češnjeve cvetove. Že v heianskem obdobju (794–1185) je plemstvo prirejalo zabave, na katerih so občudovali sakuro. Leta 1598 je vojskovodja Hidejoši Tojotomi priredil v templju Daigodži v Kjotu zabavo z ogledovanjem češnjevih cvetov. Vsi fevdalni gospodi pa tudi drugi ugledni gostje so se zbrali pod cvetočimi drevesi in recitirali pesmi, ki so opevale cvetove. Ženske so se odele v oblačila z elegantnim vzorcem sakure.

V obdobju dinastije Tokugava (1603–1867) se je ta oblika sprostitve – piknik pod cvetočimi češnjami – razširila tudi med navadne ljudi. Jedli so, pili, peli in plesali, ob tem pa skupaj s svojo družino in prijatelji občudovali cvetove. Ta priljubljeni običaj živi še danes, saj se v času cvetenja velike skupine ljudi odpravijo do svojega najljubšega počivališča, da bi uživale v razkošju cvetnih lističev.

Ponavljajoči se motiv

Motiv sakure je vtkan v japonsko zgodovino in kulturo. V obilici ga najdemo v prozi, poeziji, gledališču in glasbi. V minulih stoletjih so umetniki lepoto češnjevih cvetov ujeli na različnih površinah – od lončenih posod do žaluzij.

 Sakuro so privzeli tudi samuraji. Od njih se je pričakovalo, da za svojega gospodarja, ki so mu bili povsem vdani, brez pomišljanja žrtvujejo življenje. Samuraji so v češnjevih cvetovih videli simbol kratkosti življenja. O tem v Kodansha Encyclopedia of Japan piše: »Češnjevi cvetovi so odprti le kratek čas in se nato osujejo, zato so tudi postali prikladen simbol lepote, ki jo Japonci občudujejo, simbol kratkotrajne lepote.«

Ljudje na Japonskem še danes občudujejo sakuro. Ljubki kimono pogosto krasijo češnjevi cvetovi. Ta motiv pa je mogoče najti tudi na gospodinjskih pripomočkih, šalih in drugih oblačilih. Češnjev cvet je tako cenjen, da njemu v čast starši, ko se jim rodi hči, svojo lepo deklico s ponosom poimenujejo Sakura.

Češnjev cvet, ki je krhek, vendar dovolj močan, da vpliva na kulturo naroda, je izjemen dokaz mile lepote, ki jo najdemo med Stvarnikovimi mojstrskimi deli.

 [Okvir/slika na strani 15]

Cvetoče češnje

Prvovrsten češnjev les se lahko uporabi za lesorez, pohištvo in tiskarske bloke. Toda češnjevo drevo ni takšnega častnega položaja med Japonci dobilo zaradi teh možnosti uporabe, pa tudi zaradi svojega sadu ne. Japonsko češnjo v nasprotju z njenimi sorodnicami v drugih delih sveta gojijo predvsem zaradi cvetov, ki so osvojili mnoga srca.

Cvetoče češnje z lahkoto razmnožimo s sadikami. Zato so posajene na rečnih bregovih in ob glavnih prometnicah, pa tudi v številnih parkih in vrtovih na Japonskem.

[Okvir na strani 15]

Metež češnjevih cvetov

Ko češnje pričnejo osipati miriade svojih cvetnih listov, ustvarjajo edinstveno iluzijo rožnatega snega. Naenkrat in brez opozorila se cvetovi osujejo z veje in ljubko padejo na tla. Močan piš vetra jih zajame cel koš in raztrosi naokrog. Japonci temu pojavu pravijo sakura fubuki ali metež češnjevih cvetov. Tla pod drevesi prekrije prikupna rožnata preproga. Le malo prizorov v naravi se lahko kosa s spokojnostjo teh osulih, krhkih cvetnih listov.

[Slika na straneh 16, 17]

Hanami – piknik pod cvetočimi češnjami

[Slika na strani 17]

‚Predor češenj‘