Spoznajte »Staro Damo –  iz ulice Threadneedle«

OD PISCA ZA PREBUDITE SE! IZ VELIKE BRITANIJE

NJENO impresivno poslopje obdajajo masivni zidovi brez oken. Vhode stražijo vratarji v blestečih roza frakih, rdečih telovnikih in črnih visokih cilindrih. Mnoge njene obiskovalce neopazno nadzorujejo številne kamere. Kdo je ta »Stara dama iz ulice Threadneedle« in zakaj potrebuje takšno zaščito?

»Stara dama« je ena največjih finančnih ustanov na svetu, Angleška banka. Toda kako je banka dobila takšno nenavadno ime? Ulica Treadneedle (Šivankina ulica) leži na londonskem področju, kjer so nekoč živahno delovali cehi, njeno ime pa verjetno izhaja iz treh šivank v grbu podjetja Needlemakers. Politik in dramatik Richard Sheridan jo je v parlamentu približno sto let po njeni ustanovitvi imenoval »stara dama v uglednem starem mestu.« Zamisel o banki kot o stari dami je hitro uporabil karikaturist James Gillray in od takrat je postalo njeno priljubljeno ime Stara dama iz ulice Threadneedle.

Potreba po narodni banki

V 17. stoletju so zlatarji nadzorovali večino bančništva v Londonu. Ta ureditev je precej dobro delovala, dokler si niso kralji Stuartove dinastije pričeli sposojati denar, ne da bi ga tudi vračali. Največji zlatarski bankirji so nazadnje propadli, vlada pa je obupno potrebovala denar, da bi financirala vojno s Francijo.

Leta 1689, ko sta prestol zasedla Vilijem III. in Marija II., so nujno potrebovali narodno banko, ki bi delovala kot vladni bančnik in zbiralec finančnih sredstev. Parlament je od različnih predlaganih načrtov nazadnje kljub močnemu nasprotovanju sprejel predlog škotskega trgovca Williama Patersona. Prebivalce Londona so zaprosili, da posodijo denar, ki bi skupaj (kakor so upali) znašal 1,200.000 funtov, kar bi bilo današnjih 1,700.000 evrov. Vlada jim je v zameno obljubila plačati 8-odstotne obresti in podeliti položaj guvernerja in družabnikov Angleške banke. V štirinajstih dneh so denar zbrali in leta 1694 je Angleška banka pričela poslovati.

Po štiridesetih letih se je banka vselila v prostore na ulici Threadneedle. Današnja zgradba, ki stoji že od 1930-ih let, je visoka sedem nadstropij, pod zemljo pa ima ogromen trezor ter zaseda 1,2 hektarja površine.

Vzponi in padci

Sprva je banka za stranke, ki so pri njej hranile svoje funte, šilinge in penije, izdajala potrdila o prejemu, ročno napisana na bančnem papirju. Te zapise oziroma bankovce je lahko tam vsakdo pretvoril nazaj v zlato ali kovance. Seveda če bi vsi vlagatelji zahtevali denar nazaj ob istem času, bi bila banka v nevarnosti, da propade. Nekajkrat se je to skoraj zgodilo. Leta 1797, denimo, ko se je Anglija ponovno vojskovala s Francijo, je država spet za las ušla finančnemu propadu. Vlagatelji so v paniki dvigovali svoje prihranke, banki je zmanjkalo gotovine in posledica je bila, da je naslednjih 24 let ta ustanova namesto zlata morala izdajati bankovce majhne vrednosti. V tem »obdobju omejitve« je dobila vzdevek Stara dama iz ulice Threadneedle. Takratni v naglici pripravljeni bankovci so bili zelo mamljivi za ponarejevalce, toda v tistih dneh so bile kazni zelo stroge. Zaradi ponarejanja so obesili več kot 300 ljudi.

Banka pa je preživela še eno, nekoliko drugačno nevarnost. Leta 1780 so izgredniki v Londonu skušali zavzeti njeno poslopje. Odtlej so do leta 1973 okoli zgradbe vsako noč patruljirali oddelki vojakov, da bi obvarovali narodno zlato.

V 19. stoletju so britanski funt in bankovci Angleške banke postali najtrdnejša valuta na svetu. Toda s prvo svetovno vojno se je vse to spremenilo. Veliki stroški vojne so od dežele terjali visok davek. Zato so mnogi vlagatelji mrzlično skušali bankovce čimprej pretvoriti v zlato in zlati kovanci so kmalu pošli. Nadomestili so jih bankovci majhne vrednosti. Zlati kovanci so za vselej izginili iz dnevne rabe. Leta 1931 je Britanija popolnoma opustila zlato valuto, kar je pomenilo, da vrednost funta šterlinga ni bila več povezana z določeno količino zlata.

Banka je bila od samega začetka v zasebnih rokah. Leta 1946 pa je prešla v last države.

»Stara dama« ima še vedno polne roke dela

Angleška banka je centralna banka. Deluje kot vladni bančnik, svetuje finančno politiko in s postavljanjem primernih obrestnih mer ohranja valuto kar najstabilnejšo. Posluje tudi s komercialnimi bankami in centralnimi bankami drugih držav. V podzemnih trezorjih hrani državne zlate rezerve. Na nekem drugem varnem mestu zunaj Londona pa nadzira tiskanje novih bankovcev.

London, ki je blizu središča svetovnih časovnih pasov, je mesto, ki nikoli ne zaspi. In zelo pomembno vlogo v njem ima Angleška banka. To, kar se dogaja za njenimi zidovi brez oken, močno vpliva na ostali finančni svet. Da, »Stara dama iz ulice Threadneedle«, je dejavna kot zmeraj in drži v rokah vse finančne niti države.

[Slika na strani 24]

Bančna ustanovna listina (1694)

[Slika na strani 24]

Ročno napisani bankovec za pet funtov (1793)

[Slika na strani 24]

Na ulici Threadneedle (1794)

[Slika na strani 24]

Angleški zlatnik v vrednosti enega funta (1911)

[Slika na strani 24]

Del prve karikature Jamesa Gillrayja (1797)

[Slika na strani 25]

Bankovec za deset šilingov (1928)

[Slika na strani 25]

Današnje poslopje (od leta 1939)