Kdo je ‚edini pravi Bog‘?

JEZUS je pogosto molil k Bogu, ki ga je imenoval Oče, pa tudi druge je učil, naj delajo tako. (Matej 6:9–11; Luka 11:1, 2) Ko je samo nekaj ur pred svojo smrtjo molil z apostoli, je iskreno prosil: »Oče, ura je prišla. Oslavi svojega sina, da bo sin lahko oslavil tebe. Da pa bi večno življenje dobili, morajo spoznavati tebe, edinega pravega Boga, in tistega, ki si ga poslal, Jezusa Kristusa.« (Janez 17:1, 3)

Bodite pozorni, da Jezus moli k Tistemu, ki ga imenuje ,edini pravi Bog‘. V nadaljevanju usmeri pozornost na to, da je Bog po položaju nad njim, z besedami: »Zato zdaj ti, Oče, oslavi mene pri sebi s slavo, ki sem jo imel pri tebi, preden je bil svet.« (Janez 17:5) Jezus je molil k Bogu in prosil, da bi bil pri Njem. Kako je torej mogoče, da bi Jezus bil obenem ‚edini pravi Bog‘? Preučimo to vprašanje.

Jezusov položaj v nebesih

Jezus je bil nekaj ur po tej molitvi usmrčen. Vendar ni bil dolgo mrtev – samo od petka popoldan do nedelje zjutraj. (Matej 27:57–28:6) Apostol Peter poroča: »Tega Jezusa je Bog obudil, in mi vsi smo temu priče.« (Apostolska dela 2:31, 32) Ali bi lahko Jezus obudil samega sebe? Ne, saj v Bibliji piše, da mrtvi »ničesar ne vedo«. (Propovednik 9:5) Jezusa je obudil njegov nebeški Oče, ‚edini pravi Bog‘. (Apostolska dela 2:32; 10:40)

Kmalu zatem so Jezusovega učenca Štefana ubili verski preganjalci. Tik preden so ga kamenjali, je prejel videnje. Dejal je: »Glejte! Nebo vidim odprto in Sina človekovega, da stoji na Božji desni.« (Apostolska dela 7:56) Štefan je videl Jezusa, »Sina človekovega«, v vlogi Božjega pomočnika v nebesih – »na Božji desni« – prav kakor je bil ‚pri Bogu‘, preden je prišel na zemljo. (Janez 17:5)

Kasneje po Štefanovi usmrtitvi se je Jezus čudežno prikazal Savlu, bolj znanem po svojem rimskem imenu Pavel. (Apostolska dela 9:3–6) Ko je bil Pavel v Atenah, je govoril o »Bog[u], ki je naredil svet in vse, kar je na njem«. Dejal je, da bo ta Bog, ‚edini pravi Bog‘, sodil »vsemu obljudenemu svetu po možu, ki ga je za to postavil, in je vsem ljudem to tudi zajamčil s tem, da ga je obudil od mrtvih«. (Apostolska dela 17:24, 31) Tukaj je apostol Pavel Jezusa opisal kot ‚moža‘ oziroma človeka – torej nižjega od Boga – ki ga je Bog obudil v nebeško življenje.

 Apostol Janez je prav tako Jezusa opisal kot podrejenega Bogu. Dejal je, da je svoj evangelij napisal zato, da bi bralci lahko pričeli verovati, da »je Jezus res Kristus, Božji Sin«, in ne, da je Bog. (Janez 20:31) Iz nebes je prejel tudi videnje, v katerem je videl »Jagnje«. S tem nazivom je v svojem evangeliju imenoval Jezusa. (Janez 1:29) Jagnje stoji s 144.000 drugimi, za katere Janez pravi, da »so bili odkupljeni [oziroma obujeni] z zemlje«. Pojasni še, da imajo 144.000 »na čelu napisano njegovo [Jagnjetovo] ime in ime njegovega Očeta«. (Razodetje 14:1, 3)

Ali sta »Jagnje« in »njegov Oče« lahko eno in isto? Očitno ne. V Bibliji sta vsak oseba zase. Imata celo različni imeni.

Jagnjetovo ime in Očetovo ime

Pravkar smo videli, da se Božji Sin, Jagnje, imenuje Jezus. (Luka 1:30–32) Kako pa je ime njegovemu Očetu? V Bibliji se to ime pojavlja več tisočkrat. Denimo v Psalmu 83:18 piše: »Ti, ki ti je ime Jehova, [si] sam Najvišji nad vesoljno zemljo.« Na žalost je Božje ime Jehova v mnogih biblijskih prevodih nadomeščeno z nazivoma »GOSPOD« in »BOG«, pogosto zapisanima z velikimi tiskanimi črkami. Velike tiskane črke naj bi Jehova v zapisu ločevale od drugih bogov in gospodov. * Toda v mnogih biblijskih prevodih je Božje ime vrnjeno tja, kamor po pravici spada.

Omembe vreden primer biblijskega prevoda, v katerem je Božje ime Jehova vrnjeno tja, kamor po pravici spada, je American Standard Version iz leta 1901. V predgovoru tega prevoda piše: »V revidiranem prevodu smo po skrbnem premisleku soglasno prepričani, da judovska praznovernost, po kateri je bilo Božje ime preveč sveto, da bi ga uporabljali, ne bi smela več biti osrednje vodilo v angleškem ali katerem koli drugem prevodu Stare zaveze, kakor je k sreči narejeno v številnih prevodih sodobnih misijonarjev.« *

Čigav je nauk o Trojici?

Kako pa je potem z naukom, da sta Jehova in Jezus pravzaprav isti Bog, kot uči nauk o Trojici? V reviji The Living Pulpit je bila v izdaji april–junij 1999 Trojica definirana takole: »Obstaja en Bog in Oče, en Gospod Jezus Kristus in en Sveti duh, tri ‚osebe‘ [. . .], ki so iste ali eno po bistvu [. . .]; tri osebe so vse Bog z istimi naravnimi lastnostmi, vendar so v resnici različne, znane po svojih osebnih značilnostih.« *

Od kod izvira ta zapleteni nauk o Trojici? V reviji Christian Century, izdaja 20.–27. maj 1998, je citiran pastor, ki priznava, da je Trojica »prej cerkveni nauk kot pa Jezusov nauk«. Ali pa se Trojica, čeprav ni Jezusov nauk, sklada s tem, kar je učil?

Oče – višji od Sina

Jezus je svoje učence učil moliti: »Oče naš, ki si v nebesih, posvečeno bodi tvoje ime.« Naš nebeški Oče, čigar ime je Jehova, je v Bibliji opisan kot višji od svojega Sina. Jehova je denimo »od vekov in na veke«. Za Jezusa pa Biblija pravi, da je »prvorojenec vsega stvarstva«. Tudi sam Jezus je učil, da je Jehova večji od njega, ko je dejal: »Oče [je] večji od mene.« (Matej 6:9; Psalm 90:1, 2; Kološanom 1:15; Janez 14:28; vse SSP) Toda nauk o trojici pravi, da sta Oče in Sin ,oba Bog‘.

To, da ima Oče višji položaj od Sina, in tudi dejstvo, da je Oče oseba zase, je jasno vidno v Jezusovih molitvah, na primer v tisti pred njegovo usmrtitvijo: »Oče, če hočeš, odstrani ta kelih [to je sramotilno smrt] od mene. Vendar  naj se zgodi tvoja volja, ne moja.« (Luka 22:42) Če sta Bog in Jezus »eno po bistvu«, kot uči nauk o Trojici, kako je potem mogoče, da se Jezusova volja oziroma hotenje zdi drugačno od Očetovega? (Hebrejcem 5:7, 8; 9:24)

Še več, če sta Jehova in Jezus ena oseba, kako je lahko eden vedel za določene reči, drugi pa ne? Jezus je na primer o času obsodbe sveta dejal: »Za tisti dan in uro pa ne ve nihče, ne angeli v nebesih ne Sin, temveč Oče.« (Marko 13:32)

Trojica in cerkev

Trojice niso učili ne Jezus ne zgodnji kristjani. Kot smo že dejali prej, je »cerkveni nauk«. V reviji The Living Pulpit je leta 1999 v izdaji o trojici pisalo: »Včasih je videti, da vsi domnevajo, da je doktrina Trojice standardni teološki nauk,« vendar je tudi pisalo, da ni »biblijska zamisel«.

O trojici podrobno razpravlja New Catholic Encyclopedia (1967) in priznava: »Nauk o Trojici je po zadnjih dognanjih iznajdba iz poznega 4. stoletja. [. . .] Formulacija ‚en Bog v treh osebah‘ pred koncem 4. stoletja še ni bila povsem izoblikovana ter zagotovo ne popolnoma sprejeta v krščansko življenje in verovanje.«

Martin Werner je kot profesor na univerzi v Bernu v Švici pripomnil: »Kjer koli se v Novi zavezi obravnava odnos med Jezusom in Bogom, Očetom, pa naj gre za njegovo učlovečenje ali za mesijanski položaj, je ta odnos zasnovan in nedvomno tudi predstavljen kot podrejen.« Jasno je, da se to, kar so verjeli Jezus in zgodnji kristjani, zelo razlikuje od nauka o Trojici, ki ga učijo današnje cerkve. Od kod potem izvira ta nauk?

Začetki verovanja v trojico

Biblija govori o mnogih bogovih in boginjah, ki so jih ljudje častili, med drugim o Astoreti, Milkomu, Kamosu in Molohu. (1. kraljev 11:1, 2, 5, 7) Celo mnogi Staroizraelci so svojčas verjeli, da je Baal pravi Bog. Zato jih je Jehovov prerok Elija pozval takole: »Je li GOSPOD [Jehova, NW] Bog, hodite za njim, če pa je Baal, hodite za njim!« (1. kraljev 18:21)

Čaščenje poganskih bogov, združenih v skupine po tri oziroma v triade, je bilo običajno že pred Jezusovim rojstvom. Zgodovinar Will Durant je zapisal, da »zamisel o božanski trojici izhaja iz Egipta«. James Hastings je v Encyclopædii of Religion and Ethics napisal: »Denimo v indijski religiji srečamo trinitarsko skupino, v kateri so Brahma, Šiva in Višnu; v egipčanski religiji pa trinitarsko skupino Ozirisa, Izide in Horusa.«

Vidimo torej, da je veliko bogov. Ali so zgodnji kristjani priznavali to dejstvo? In ali so na Jezusa gledali kot na Vsemogočnega Boga?

[Podčrtne opombe]

[Slika na strani 7]

EGIPT

Triada Horusa, Ozirisa in Izide, 2. tisočletje pr. n. št.

[Slika na strani 7]

PALMIRA, SIRIJA

Triada boga meseca, gospodarja nebes in boga sonca, ok. 1. stol. n. št.

[Slika na strani 7]

INDIJA

Troedino hindujsko božanstvo, ok. 7. stol. n. št.

[Slika na strani 7]

NORVEŠKA

Trojica (Oče, Sin in Sveti duh), ok. 13. stol. n. št.

[Navedba vira slike na strani 7]

Zgornji sliki: Musée du Louvre, Paris