Pogled v svet

To je pasje življenje

»Avstralija porabi več za hišne ljubljenčke kot za humanitarno pomoč,« poroča časopis The Sydney Morning Herald. »Pasji rešilni jopiči, nakit z diamanti in osvežilci daha za hišne ljubljenčke so le nekatere reči, zaradi katerih Avstralci za ljubljenčke letno zapravijo že neverjetnih 2200 milijonov avstralskih dolarjev [1300 milijonov evrov].« Jason Gram, lastnik trgovine za male živali, je opazil, da se je stališče do ljubljenčkov v zadnjem desetletju spremenilo. »Psi so nekoč bili zunaj na dvorišču, bili so polni bolh in glodali svojo kost,« je rekel. »Zdaj živijo v hiši, sedijo na mehki blazini in nosijo ovratnico s steklenimi kristalčki.« Vendar je ta sprememba, kot je pripomnil, dobra za posel, saj se s psi zdaj ravna kot z družinskimi člani in se jih obsipava z dragocenostmi. Čeprav se za nekatere ljubljenčke »skrbi kakor da bi imeli človeške potrebe, želje in estetska merila«, pravi v časniku, pa »ni nobenega dokaza, da bi psi igračko za 50 dolarjev imeli raje od tiste za 5 dolarjev. Toda zdi se, da lastnik z razvajanjem zadovolji svojo potrebo po izkazovanju ljubezni.«

 Onesnaževanje s hrupom

Ljudje, ki živijo v mestih, zaradi pretiranega hrupa pogosto živijo manj kakovostno. Po mnenju Svetovne zdravstvene organizacije utegne to celo negativno vplivati na njihovo zdravje, poroča španski časopis ABC. Škodljive posledice onesnaževanja s hrupom je potrdilo tudi Ustavno sodišče v Španiji. Zato je razsodilo proti javnemu zabaviščnemu objektu, obtoženemu, da krši mestno prepoved onesnaževanja s hrupom. Sodišče je navedlo, da pretiran »hrup krši temeljno pravico posameznika, da varuje svojo moralno in fizično integriteto, svojo zasebnost in zasebnost družine ter nedotakljivost svojega doma.« Po mnenju sodišča lahko hudo onesnaževanje s hrupom povzroči »težave s sluhom, motnje spanja, nevrozo, visok krvni tlak in več agresivnega vedenja.«

Mlade žrtve vojne

Nemški časopis Leipziger Volkszeitung poroča, da sklad Združenih narodov za otroke ocenjuje, da je bilo od 800.000 ljudi, ki so jih pomorili med ruandskimi rasnimi nemiri, 300.000 otrok. V Ruandi po nekaterih ocenah več kot 100.000 otrok živi v domovih, kjer jih ne nadzira nihče od odraslih. »Njihov vsakdan pesti skrajna revščina,« piše v časopisu.

Ohranjanje »bistrega uma«

»Dvojezičnost pomaga ljudem, da kljub staranju ostanejo bistrega uma,« pravi časopis Toronto Star. Psihologinja Ellen Bialystok z univerze York je testirala spoznavne funkcije 104 posameznikov, starih od 30 do 59 let, in 50 posameznikov, starih od 60 do 88 let. Vsi so imeli podobno izobrazbo in podobne osebne dohodke. V vsaki starostni skupini je polovica udeležencev znala govoriti dva jezika. Vsakogar so zaprosili, naj preprosto nalogo opravi na dva popolnoma različna načina, pri tem pa so merili njegov odzivni čas. »Dvojezični posamezniki so test opravili hitreje od enojezičnih,« pravi časopis. Bialystokova meni, da so dvojezični ljudje vedno pred dvema jezikovnima možnostima in njihovi možgani se morajo odločiti, v katerem jeziku naj odgovorijo. »Sčasoma ta umska telovadba zaščiti možgane tako, da zavira naravno pešanje izvrševalnih funkcij, do katerega pride s staranjem.«

»Politično korektna« Biblija?

»Priljubljene molitve in psalme iz Biblije so korenito predelali za novi anglikanski molitvenik, s čimer hočejo vernike navesti k razmišljanju o zadevah, kot sta dolg držav tretjega sveta in poštena trgovina,« poroča tiskovna agencija Reuters. V knjižici The Pocket Prayers for Peace and Justice so Jezusove besede iz molitve očenaš »Kruh naš vsakdanji daj nam danes« nadomestili z »Daješ nam naš vsakdanji kruh, ko nam uspe dobiti nazaj našo zemljo ali zagotoviti poštenejše plačilo«. Podobno so iz 23. psalma odstranili napev »Tudi ko bi hodil po dolini smrtne sence« in ga nadomestili s »Četudi izbruhne nasilen spopad velikega obsega, se ne bom bal, Gospod«. Tradicionalisti pravijo, da je ta nova knjižica s 96 stranmi »travestija [posmehljivo delo] in zato bogokletna«, poleg tega pa je tudi »brezčutna in žaljiva«, je pisalo v londonskem časopisu The Daily Telegraph.

Splavi zaradi ekonomskih razlogov

Časopis The Sydney Morning Herald poroča, da v nasprotju z mišljenjem mnogih »v Avstraliji največ splavov naredijo poročene [ženske] iz srednjega razreda in ne promiskuitetne najstnice«. Ko mož dela polni delovni čas in njegova žena polovični, na njuno odločitev, da ne bosta imela otrok, pogosto vpliva ekonomski vidik. »Materinstvo slabo vpliva tako na kariero kot na dohodek,« pravi Peter McDonald, profesor demografije na Avstralski državni univerzi. »[Ženske] brez otroka imajo lahko zelo visok dohodek, če pa imajo otroka, zaslužijo manj.« Po poročanju časnika Herald se v Avstraliji vsaka tretja nosečnost konča s splavom.

Seznanite se z otrokovimi prijatelji

V Združenih državah »je za najstnike, ki so povedali, da je vsaj polovica njihovih prijateljev spolno dejavna, 31-krat večja verjetnost, da se bodo napili, 5,5-krat večja verjetnost, da bodo kadili in 22,5-krat večja verjetnost, da so že poskusili marihuano«, poroča The New York Times. V raziskavi, ki jo je opravil Nacionalni center za odvisnost in jemanje drog na univerzi Columbia, je sodelovalo 500 staršev in 1000 mladostnikov, starih od 12 do 17 let. Joseph A. Califano, ml., vodja in predsednik centra, je povedal: »Staršem z otroki, ki so stari od dvanajst do sedemnajst let, ta raziskava jasno sporoča: povsem se prepričajte, kakšne navade ima vaš otrok glede zmenkov in se seznanite z njegovimi prijatelji.« Dodal je še: »Starši, ki za mizo načnejo pogovor o temah, kot so zmenki in uživanje drog, bodo verjetno uspešnejši pri tem, da bi njihovi otroci odrasli, ne da bi uživali droge.«

Samopoškodovanje med mladimi

»Velika Britanija ima najvišjo stopnjo zabeležnih samopoškodb v Evropi,« razkriva londonski The Times. Vsako leto zdravniki v britanskih urgentnih blokih zdravijo 150.000 ljudi, ki so se sami namerno poškodovali, tako da so se porezali. Problem pa je najpogostejši med mladimi. »Čeprav je mladih žensk, ki poškodujejo same sebe, za sedemkrat več kot mladih moških, pa se je pogostost pri moških od 1980-ih podvojila,« piše The Times. Videti je, da se ti posamezniki samopoškodujejo zato, da bi se »spoprijeli s čustveno bolečino ali pa se tako odzivajo na čustveno otopelost«. Po mnenju Andrewa McCullocha iz Ustanove za duševno zdravje utegnejo biti te številke »dokaz vse večjih problemov, ki jih doživljajo naši mladi, ali pa vse večje nezmožnosti odzivanja na te probleme«.