Pogled v svet

Luksuzna voda

»To je znak, da živimo v modernih časih,« piše v nemški reviji Natur+Kosmos. »Študentje, ki želijo biti ‚kul‘, vedno s seboj nosijo ustekleničeno vodo priznanih znamk. V New Yorku se ljudje, ki se ravnajo po modnih smernicah, dobivajo v barih, kjer strežejo samo vodo. Hoteli s petimi zvezdicami, ki imajo sobno strežbo, ponujajo izbrane vrste mineralne vode mednarodno priznanih znamk, ki so razvrščene po kategorijah, s katerimi se običajno ocenjuje samo vrhunska vina.« Takšna voda ni poceni. »Ljudje za svojo mineralno vodo odštejejo veliko denarja in jo nosijo s seboj v steklenicah znanih oblikovalcev,« piše v članku. V nekaterih hotelih lahko liter vode izvrstne kakovosti stane tudi do 62 evrov. Čeprav potrošnik, ki ima izbran okus, z ustekleničeno vodo znane blagovne znamke izraža svoj osebni stil, pa to še ne pomeni, da je ta voda kaj boljša. Nekateri »proizvajalci« obljubljajo duševno ter telesno kondicijo, zdravje in lepoto. Vendar mnogi strokovnjaki ne vidijo razloga, zakaj bi bila takšna voda boljša od običajne. V Nemčiji je denimo voda iz vodovodne pipe vsaj tako dobra kakor mineralna voda z drugega konca sveta, še piše v članku. Poleg tega vode iz pipe ni treba niti polniti v plastenke niti prevažati več tisoč kilometrov daleč.

 Skrivnosti francoske prehrane

»Francozi pojedo veliko nasičenih maščob,« je pisalo v UC Berkeley Wellness Letter. »Vendar so vitkejši od Američanov in je dosti manj možnosti, da postanejo predebeli. V Franciji je stopnja umrljivosti zaradi bolezni srca pol manjša kakor v Ameriki in nižja od stopnje v kateri koli državi v [Evropski uniji]. Zakaj takšno protislovje? Odgovor je morda v tem, da Francozi »zaužijejo manj kalorij«, piše v Wellness Letter. Raziskava, opravljena v restavracijah v Parizu in v Philadelphii v ameriški zvezni državi Pensilvaniji, je pokazala, da so francoske porcije znatno manjše. Tudi kuharski recepti so drugačni. Predpisana količina mesa na osebo na primer je bila v francoskih kuharskih knjigah manjša. »Najbolj presenetljiva ugotovitev pa je bila morda ta, da si Francozi za svoje majhne porcije vzamejo dosti več časa,« piše v članku. »Povprečni Francoz samo za prehranjevanje porabi skoraj 100 minut na dan, medtem ko Američani svoj vsakdanji kruh (in še vse drugo zraven) pospravijo v pičlih 60 minutah.« In sklep? Pazite na kalorije. Jejte razumne količine hranljive hrane. Vzemite si čas in v hrani uživajte. Če vam postrežejo z veliko porcijo, si jo razdelite s prijateljem ali pa jo polovico vzemite domov. In »poskrbite za to, da so obroki, ki jih zaužijete doma, prijetno doživetje«.

Skrbite za svoje knjige

Knjigam sta »najhujša sovražnika čas in vlaga«, piše v nekem članku v mehiški reviji Día Siete. Da bi jih ohranili v dobrem stanju, se svetuje, naj se z njih vsaj enkrat na leto obriše prah. Toda pri tem pazite, da se vam knjiga ne razpre, saj se drugače lahko prah zažre v liste. Če jih imate v vlažnem okolju, jih pred vlago lahko zaščitite tako, da na vsak list vsujete malce finega pudra, knjigo za nekaj dni obtežite in puder nato s čopičem odstranite. Kadar zaradi vlage knjigo napade plesen, jo nežno odstranite z britvico in na koncu očistite z alkoholom. Knjige ne jemljite s police tako, da jo s prstom potegnete za zgornji del hrbta. Najboljše je, da jo z dvema prstoma primete na sredini hrbta, jo premaknete v levo in desno stran in tako ločite od drugih knjig, nato pa jo nežno potegnete ven. Zelo velike knjige, še zlasti če so stare, se lahko zaradi lastne teže hitro poškodujejo. Temu se lahko ognete, če jih na polico položite vodoravno.

Zaton unitarijancev?

»Ena od najstarejših [britanskih] veroizpovedi [. . .] je na robu propada in bo v naslednjih desetletjih izumrla,« piše v londonskem The Timesu. Unitarijansko gibanje v Britaniji šteje manj kot 6000 članov. Polovica jih je stara več kot 65 let. Zaton gibanja je napovedal visoki predstojnik unitarijancev, Peter Hughes. Kot zgled je navedel njihovo najstarejšo cerkev v Liverpoolu in dejal: »V njej nimajo duhovnika že od leta 1976 in unitarijanska cerkev je tam dejansko že izumrla.« Izraz »unitarijanec« se v Britaniji uporablja od leta 1673, piše v The Timesu. »Mnogi angleški prezbiterijanci so v 18. stoletju postali unitarijanci. K temu, da zavrnejo nauk o Trojici, jih je navedla teološka razprava glede božanskosti Kristusa, ki je povzročila krizo v anglikanski cerkvi.« Časopis še dodaja: »Odkar pa ni več nezakonito, če človek ne verjame v Trojico, in odkar mnoge cerkve pri ‚vernikih‘, ki imajo svobodomiselne poglede na tradicionalne nauke, na eno oko zamižijo, po unitarijanskem gibanju ni več takšne potrebe kakor nekoč.«

Manjšanje in starost z roko v roki

Ljudje se s staranjem običajno zmanjšajo. »Vzrok za to ima precej opraviti s težnostjo,« poroča avstralski The Daily Telegraph. Zaradi težnosti se človeku višina čez dan spreminja. Človek je najvišji med spanjem. »Ko se naše telo stara in je malo manj krepko, učinki manjšanja postanejo trajni,« piše v tem časopisu. »Ljudje s staranjem izgubljajo mišično maso in maščevje. To je del naravnega procesa staranja in je neločljivo povezano s hormonskimi spremembami. Vretenca lahko dejansko začnejo propadati in se sesedati – zaradi česar se hrbtenica skrči za več kot 2,5 centimetra.« Proces manjšanja najverjetneje povzroča osteoporoza.

Vzgajanje otrok v dvojezični družini

»Kadar starši svoje otroke vzgajajo potrpežljivo in z občutkom, je večjezičnost za otroke, družino in družbo lahko zelo koristna,« je pisalo v meksiškem časopisu Milenio. Raziskave so »pokazale, da so otroci, ki govorijo dva jezika, v šoli uspešnejši kakor pa tisti, ki govorijo samo en jezik«. Včasih so starši zaskrbljeni, ker otroci v istem stavku uporabljajo besede dveh jezikov ali pa se zmotijo in slovnična pravila enega jezika uporabijo pri drugem. »Vendar so te slovnične ‚napake‘ neznatne in imajo kratko življenjsko dobo,« pravi profesor Tony Cline, psiholog, ki je izveden za jezikovni razvoj otrok. Če se otrok od rojstva uči jezika obeh staršev, ju sprejema po naravni poti in ju bo sčasoma govoril vsakega posebej.