Poletuša  se predstavi

OD PISCA ZA PREBUDITE SE! IZ FINSKE

VEVERICE najdemo skoraj povsod po zemlji. Toda le malo je takih kakor nenavadna evropska poletuša. * Ali ta mali glodalec res lahko leti? Kakšno bitje je poletuša in zakaj jo vidimo tako poredko?

Kako letijo?

Čeprav vse drevesne veverice skačejo z enega drevesa na drugega, nobena od njih ne more prekositi poletuše. Za te glodalce je znano, da lahko skočijo tudi do 80 metrov daleč! Toda kako jim to uspe?

Poletuša ima aerodinamični letalni mreni, ki bi osupnili vsakega letalskega inženirja. »Sprednji del mrene podpira hrustančni izrastek, ki štrli iz zapestja,« piše v knjigi The World of the Animals. »Čeprav je mrena videti, kakor da jo sestavljata le dve plasti kože, pa ima tudi tanko plast mišic, ki poletušam omogoča, da spremenijo zaobljenost jadralne površine in prilagodijo njene aerodinamične lastnosti.«

Poletuša je med jadranjem videti povsem sploščena. Ko pa ne jadra, je včasih videti, kakor da nosi nekaj številk prevelik siv krznen kožuh!

Kako lahko poletuša leti, ne da bi se pri tem v kaj zaletela? Njen rep deluje kot krmilo, s katerim usmerja svoj let. Malo preden pristane na drevesu, odpre svoje »zasilno padalo« – dvigne se v pokončen položaj. Le redko se zgodi, da bi se uštela in padla na tla.

Temu kosmatemu jadralcu je v pomoč tudi to, da je lahek. Povprečno velika odrasla poletuša tehta komaj 150 gramov, njen trup pa je dolg okoli 20 centimetrov, če odštejemo rep. Uhlje ima majhne in brez čopkov, tako da je med letenjem ne ovirajo.

Nočni pilot

Poletuša ima edinstvene oči, ki so podobne velikim črnim biserom. V nasprotju z drugimi vevericami je nočna žival. Zato potrebuje dober vid, da bi našla svojo najljubšo hrano – mačice, drevesne liste in vršičke iglavcev. Ker je pozimi na voljo manj hrane, poletuša jeseni spravi majhne zaloge mačic v skrivališča na vejah in v drevesnih duplih.

Spomladi so nekatere poletuše tako zaposlene z igranjem, da pozabijo na svoj popoldanski dremež. Poleg tega se jim v tem letnem času podijo po glavi druge misli – iskanje partnerja. Ko samec s svojim prikazom letalnih spretnosti naredi na samico zadosten vtis, je čas za razmišljanje o gnezdu. Poletuše si gnezdo naredijo bodisi v ptičji hišici, če je na voljo, ali pa v drevesnem duplu.  Običajno imajo veliko gnezd. Nekatera uporabljajo kot skrivališča hrane, druga pa kot dodatna stanovanja. Nekatere poletuše si naredijo gnezdo celo v skednju. Toda v nasprotju z drugimi vevericami ne živijo v mestih!

Mama poletuša bodisi pozno spomladi bodisi zgodaj poleti skoti dva ali tri mladiče. Hranjenje mladičev jo povsem zaposli, celo podnevi. Čeprav so mladiči ob skotitvi veliki približno kot konica vašega prsta, iz gnezda odjadrajo še pred koncem jeseni!

Zakaj jih vidimo poredko?

Zakaj poletuše vidimo tako poredko? Eden od razlogov je, da se ta mala nočna žival skozi krošnje dreves premika tiho in ne pritegne takoj pozornosti. Poleg tega imajo poletuše rade severni mešani gozd, ki se razteza od Baltskega morja skozi rusko tajgo do Tihega oceana.

Videti je, da obsežni sibirski gozdovi zagotavljajo preživetje evropski poletuši. Kljub temu je ta vrsta podobno kakor drugi duplarji izgubila primerna gnezdišča zaradi izsekavanja gozdov. Poletuša je na Finskem, ki je zahodno področje njenega habitata, zavarovana z odlokom Evropske unije. Če jo le za hip ugledajo v krošnjah ali odkrijejo njene iztrebke, lahko to preloži ali prekliče gradbeni projekt.

Poletuše se seveda ne zavedajo, kakšne posledice utegnejo pustiti njihovi iztrebki, in videti je, da nič ne zmoti njihove rutine. Ko v severnih gozdovih pade mrak, se iz drevesnih dupel prikaže na tisoče noskov. Dolge brčice trznejo, krhke veje se zazibljejo – in poletuše so znova na pohodu!

[Podčrtna opomba]

[Slika na strani 23]

Mačice, poletušina priljubljena hrana

[Slika na strani 24]

Mladiček evropske poletuše

[Navedba vira slike na strani 22]

Ilya Lyubechanskii/BCIUSA.COM

[Navedba vira slike na strani 23]

Poletuši: Benjam Pöntinen

[Navedba vira slike na strani 24]

Poletuši: Benjam Pöntinen