Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Kava Kona – pravi gurmanski užitek

Kava Kona – pravi gurmanski užitek

Kava Kona – pravi gurmanski užitek

Od pisca za Prebudite se! s Havajev

OBISKOVALCI pokrajine Kona na havajskem Velikem otoku lahko pokusijo eno najboljših kav na svetu – kavo Kona, za katero bi mnogi prisegli, da je pravi gurmanski užitek!

Na področju mauka (gorovje), kjer se vijejo ozke poti, pobočja prekrivajo hektarji in hektarji kavovca. Svetleči listi živih barv razveseljujejo oči, v določenih obdobjih leta pa vse naokoli opojno dehti od lesketajočih se, krhkih belih cvetov. Ti se nazadnje razvijejo v kavna zrna oziroma jagode, kakor jih imenujejo tisti, ki kavo gojijo in predelujejo.

Velike in male družinske kmetije ležijo druga ob drugi – vsega skupaj jih je več kot 600 – in nekatere že več generacij prehajajo s staršev na otroke! Kavno področje na Velikem otoku je prostrano, široko približno kilometer in pol ter dolgo kakih 50 kilometrov. Razprostira se po pobočjih dveh ugaslih vulkanov, Hualalai in Mauna Loa. Kava najbolje uspeva med 150 in 750 metri nadmorske višine.

S slastnim pripravkom te odlične kave vam postrežejo povsod na Havajih – v priljubljenih letoviščih, veleblagovnicah, vaških trgovinicah in podeželskih obcestnih kavarnah. Izkušeni ljubitelji kave jo cenijo zaradi njene bogate arome in močnega, a prijetnega okusa. Toda kako je prišlo do tega, da so v nekdanji monarhiji začeli pridelovati kavo, in kako se je ta posel razvil v tako dobičkonosno industrijo?

Za Francisca de Paula Marína, zdravnika in pomočnika kralja Kamehameha I., na splošno velja, da je bil prvi, ki je na otok Oahu leta 1813 prinesel kavovec in ga posadil. Pozneje, približno leta 1828, so potaknjence rastlin z Oaha posadili v pokrajini Kona na Velikem otoku. Ti potaknjenci so izvirali iz vrste kave, poznane pod imenom arabika. Ta vrsta v Koni še danes uspeva. Do 1830-ih let se je kavovec v Koni dobro prijel in začel prinašati dobiček.

Zakaj kava v Koni tako dobro uspeva

Čeprav kavovec botanično spada med grmovnice, lahko rastlina (1) v višino zraste tudi do 10 metrov. Zaradi tega jo imajo mnogi za drevo. V Koni so, geografsko gledano, za pridelovanje kave idealni pogoji. To pa zato, ker pasatni vetrovi pihajo z vzhodne strani otoka. Ko dosežejo vzhodno pobočje vulkana Mauna Loa, ki v višino meri več kot 4000 metrov, se spremenijo v blage vetriče. Ti nato čez gorovje pihljajo tako nežno, da v Koni ne poškodujejo občutljivih kavnih cvetov.

V Koni se sonce izdatno upre v plantaže, popoldan pa pobočja pogosto prekrivajo oblaki, tako da so kavovci v senci in zaščiteni pred sončno pripeko. Ti oblaki so koristni tudi drugače, saj v popoldnevih napršijo dovolj dežja, da so kavovci obilno namočeni. Podnebje je milo, zato ni bojazni za zmrzal.

Obiranje in predelava pridelka

Po kolikšnem času pa posejana kava začne prinašati dobiček? Navadno morajo preteči najmanj tri leta, preden je s kavovcev mogoče obrati dovolj pridelka. Kavovec cveti večkrat na leto, torej mora pridelovalec kave pridelek obrati na roke običajno tudi do osemkrat na leto!

V jagodi, živordečem mesnatem sadežu, sta običajno dve semeni oziroma kavni zrni. Ker so zrna v svojih tako imenovanih zaščitnih pergamentnih ovojnicah, je treba najprej odstraniti jagodno pulpo in zrna oluščiti (2), nato pa namočiti (3) in posušiti (4). Med obdelovanjem se količina pridelka znatno zmanjša. Za eno samo vrečo pražene kave je treba tudi do osem vreč plodov, odvisno pač od kvalitete.

Praženje (5) kavnih zrn je že samo po sebi umetnost. Predelovalec za ta postopek ne potrebuje le kakovostne opreme, ampak tudi precej spretne roke. Kako dolgo se kava praži, je odvisno od več dejavnikov, na primer od vlage, teže, vrste kave, kakovosti zrn, vremenskih razmer in željene obarvanosti zrn.

Na Velikem otoku se mnoge plantaže in predelovalci kave v svojem poslu oprijemajo sodobnih marketinških pristopov. Svoje kmetije odprejo za javnost ter obiskovalcem omogočijo, da opazujejo proces obdelovanja in pokušajo kavo Kona. V tistih krajih še vedno kar mrgoli barvastih obcestnih oznak in slikovitih starih kavnih predelovalnic, pa tudi starinskih kavarn in hotelov, ki še vedno dišijo po starih dobrih časih. In seveda vam povsod postrežejo s kavo Kona!

Nekdaj so vreče s kavo prevažali z ubogljivimi osli, ki jim zaradi njihovega glasnega riganja pravijo slavčki iz Kone. Kasneje so jih nadomestili z vojaškimi džipi, toda sčasoma so opustili tudi te. Vendar pa je še vedno mogoče videti nekaj predstavnikov obojih – osli živijo v divjini in so zakonsko zaščiteni, rjasti džipi pa na dvoriščih kmetij tiho propadajo.

Nov trg za sladokusce

Kavo Kona so dolgo uporabljali predvsem za to, da so jo mešali z manj kakovostnimi vrstami kave, in jo takšno potem tudi prodajali. Sredi 1950-ih pa je prišlo do omembe vredne spremembe. Svetovne cene kave so poskočile in dobiček od enega hektara kave Kona je bil precejšen. Na sestankih, ki jih je organizirala Havajska ljudska univerza, so kmete spodbujali, naj pridelujejo več kave. Kmetje, predelovalci kave, raziskovalci in svetovalci so si izmenjavali informacije glede gojenja kave.

Rezultati so bili razveseljivi. Kava Kona od leta 1970 postopoma ni bila več namenjena mešanju s slabšimi vrstami kave, ampak je postala gurmanska specialiteta. Po njej niso več povpraševali samo doma, ampak tudi na tujih trgih. Tako je dosegala višje in višje cene. Pridelovalcem so šle na roko tudi mednarodne blagovne pogodbe, zaradi katerih so bile cene kave dokaj stabilne in niso pretirano nihale. To, da je »kava Kona« postala zaščitena blagovna znamka, je pospešilo njeno prodajo. Sedaj pa jo veliko pridelovalcev dobičkonosno trži tudi po internetu.

Praznik posvečen kavi Kona

Dandanes je ob vsakoletnem prazniku, posvečenem kavi Kona, prav vsakdo povabljen na slavnostno kulturno prireditev. Prirejajo se tekmovanja v receptih, turnirji v golfu in številni drugi dogodki. Znamenitost tega praznika je tekmovanje v okusih kave, pri čemer strokovnjaki pokušajo in ocenjujejo različne kave. Na tem tekmovanju je huda konkurenca, saj osvojena nagrada lahko zmagovalcem prinese skokovito povečanje prodaje.

S tega tekmovanja prihaja tudi namig, kako pripraviti »skodelico popolne kave Kona«: »Najbolje je, da se odločite za kavni avtomat s papirnim filtrom. Vanj nalijte mrzlo vodo. Na 1,8 decilitra vode dajte žlico kave Kona. Kava je najbolj okusna, če je topla in jo popijete najkasneje v eni uri.«

Ali jo boste poskusili? Če ste prikimali, boste po mnenju mnogih pili eno najboljših kav na svetu – kavo Kona – ki je resnično pravi gurmanski užitek.

[Zemljevid na strani 25]

(Lega besedila – glej publikacijo)

Kona

[Vir slike]

Zemljevid: Mountain High Maps® Copyright © 1997 Digital Wisdom, Inc

[Slika na strani 25]

Pokrajina Kona

[Slika na strani 25]

Kavni cvetovi

[Slika na strani 26]

Jagoda

[Slika na strani 26]

Zrni kave

[Slika na strani 26]

Odstranjena zaščitna ovojnica

[Slika na strani 26]

Pražena zrna