Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

»Konji, ki plešejo v vetru«

»Konji, ki plešejo v vetru«

»Konji, ki plešejo v vetru«

OD PISCA ZA PREBUDITE SE! IZ ŠPANIJE

»Kdo lahko opazuje tvoje ritmične korake, tvoj brezhiben, popoln slog, tvoje obvladovanje telesa, tvoj čut za geometrijo, in ne čuti vzhičenja?« (RAFAEL ALBERTI, ŠPANSKI PESNIK)

LUČI ugasnejo in glasba zaigra. V zadnjem delu arene se pojavi bel konj z jezdecem na hrbtu in zapleše v ritmu glasbe. Nato se jima pridruži skupina jezdecev na konjih, ki se popolnoma usklajeno vrtijo in obračajo. Občinstvo od osuplosti zadržuje sapo, ko vidi te lepe živali izvajati takšne elegantne gibe.

Andaluzijska dvorna šola konjeništva iz španskega mesta Jerez de la Frontera je postala svetovno znana po svojih plešočih konjih. Predstava je v resnici balet, v katerem konji odplešejo koreografijo, ki temelji na vajah iz klasičnega dresurnega jahanja in dome vaquere (podeželskega dresurnega jahanja). * Spektakel je še privlačnejši zaradi tradicionalne španske glasbe in oblek iz 18. stoletja, ki si jih nadenejo jezdeci.

Čistokrvni španski konj

V predstavi uporabljajo čistokrvne španske konje, ki so znani tudi kot andaluzijci. Ta starodavna pasma je živela pred več tisoč leti v gorah Iberskega polotoka. Rimljanom je bila dobro poznana kot pasma, ki je odlična za vojsko.

Izjemne značilnosti andaluzijca so moč, gibčnost, dostojanstvenost in krotkost. Njihova vrednost je v edinstveni naravi, ki je hkrati ognjevita in vodljiva. Zaradi svoje moči in gibčnosti lahko ti konji izvajajo zelo težke hode in skoke. Vseeno ni lahko iz tega plemeniteža narediti elegantnega plesalca.

Šolanje plemenite živali

Andaluzijsko dvorno šolo konjeništva je leta 1972 ustanovil Álvaro Domecq. V tej šoli trenirajo konje tako, da jim s skrbnimi gimnastičnimi vajami krepijo mišice. Sčasoma bodo konji sposobni popolnoma usklajeno izvajati težke vaje iz dresurnega jahanja. Tovrstno šolanje poteka v dveh znanih središčih – španski jahalni šoli na Dunaju in dvorni šoli v Španiji. V obeh središčih prirejajo spektakle, ki očarajo obiskovalce in ne pustijo hladnega niti najzahtevnejšega dreserja.

Tako jezdec kot konj potrebujeta precej šolanja, da bi dosegla takšno odličnost. Običajno jezdec in konj štiri leta skupaj trenirata pet dni v tednu in sedem ur na dan. Šolanje se prične z osnovnimi vajami, s katerimi jezdec uči konja, da na njegov ukaz stopa naprej. Ko izpilita ta prvi korak, se mora konj naučiti, da se med gibanjem nagiba nazaj, tako da težišče svojega telesa prenese proti zadnjici. Ta vaja omogoča konju, da usmeri svojo moč v zadnje noge, kar je potrebno za izvajanje težjih hodov.

Gibanje oziroma hodi, ki se jih konj nauči, se delijo v dve skupini: na naravne in umetne. Pri prvih mora konj izboljšati svoje naravno gibanje – korak, kas in galop. * Umetni hodi, ki so jih razvili na dvorni šoli, zahtevajo zelo tesno vez med konjem in jezdecem. Pri teh hodih sta potrebni velika natančnost in strašanska telesna moč. (Glej »Osnovni hodi v baletu konjev«.)

»Za izvajanje težkih vaj dvorne šole morata imeti konj in jezdec zelo tesen odnos,« pravi José María Sánchez Cobos, direktor predstave v Kraljevi šoli. »Andaluzijci veljajo med vsemi različnimi pasmami za eno najplemenitejših in nekateri od teh konjev lahko zares postanejo jezdečev tesen prijatelj. Kljub temu se včasih zgodi, da kakšen konj in jezdec ne shajata dobro drug z drugim, in je zato treba narediti zamenjavo.«

Na vprašanje, kako se konji odzivajo na glasbo, je José María pojasnil: »Konji ne dojemajo glasbe tako kot mi, vendar je očitno, da glasba, ki jo slišijo v predstavi, vpliva nanje. Nedvomno se odzivajo na tradicionalno glasbo, ki je sestavni del predstave, kaže pa tudi, da se odzivajo na aplavz občinstva.«

Konjem dobro dene temeljita oskrba, ki so je deležni v šoli. Za predstavo jih skrbno uredijo in po šolanju jih vedno oprhajo, da z njih sperejo znoj in jih osvežijo. Njihova koža je občutljivejša od človeške, zato potrebuje posebno nego.

José María še pravi: »Po nekem španskem pregovoru je konj prvih 7 let pri tvojem prijatelju, da ga trenira, naslednjih 7 let je tvoj, da imaš veselje z njim, po 14 letih pa je dober samo za tvojega sovražnika. V naši šoli pa to ne drži povsem. Eden naših konjev, Zamorano, je nastopal še pri 22 letih!«

Končni rezultat te skrbne nege in šolanja je predstava, v kateri konji pokažejo svoje posebne hode. Na njej lahko ljudje na svoje oči vidijo, kako sta konj in jezdec postala odlična partnerja in kako te graciozne, a močne živali plešejo v ritmu tradicionalne španske glasbe. Nič čudnega ni, da je Alberti te elegantne živali v zadnji vrstici prej citirane pesmi opisal kot ‚konje, ki plešejo v vetru‘.

[Podčrtni opombi]

^ odst. 5 Po slovarju The American Heritage Dictionary of the English Language se »dresurno jahanje« nanaša na »vodenje konjev skozi niz zapletenih manevrov, kar jezdec doseže z rahlim premikanjem rok, nog in teže«. Doma vaquera oziroma »podeželsko dresurno jahanje« se nanaša na tradicionalne konjeniške vaje, ki izhajajo predvsem iz opravil, ki jih morajo konji narediti na španskih živinorejskih farmah.

^ odst. 12 Korak je način gibanja, pri katerem sta na tleh vedno vsaj dve nogi. Kas je hiter tek, pri katerem se istočasno dvigneta od tal diagonalno nasprotni nogi. Galop pa je skokovit tek. Tako pri kasu kot pri galopu ima konj v določenem trenutku vse štiri noge dvignjene od tal.

[Okvir/slike na strani 17]

Osnovni hodi v baletu konjev

Izraz »hod« se nanaša na niz gibov, ki jih konj naredi. Spodaj so omenjeni nekateri glavni hodi.

Piafe: Konj stoji na mestu, medtem ko izvaja ritmičen kas, in je nekako videti, kakor da teče na mestu.

Pasaž: Konj med izvajanjem počasnega kasa dviguje svoja kopita visoko nad zemljo, s čimer daje vtis, da pleše.

Levada: Konj visoko dvigne sprednje noge in svoje telo zadrži v kotu 45 stopinj od tal. Za to sta potrebna izreden nadzor nad mišicami in popolno ravnotežje.

Kurbeta: Konj z zadnjimi nogami večkrat poskoči, ne da bi se s sprednjimi dotaknil tal.

Kapriola: Konj skoči v zrak in, ko doseže najvišjo točko, sprednje noge pokrči pod prsi, zadnje pa iztegne ven.

Konjska vprega

Del predstave je tudi disciplina enganche. Pri tem konji popolnoma ubrano vlečejo tradicionalne kočije. Tudi za to so potrebna leta šolanja. Konji in jezdeci v najboljši opravi priredijo spektakel, v katerem gledalcem oživijo čas, ko sta bila konj in kočija glavno prevozno sredstvo.

[Vir slike]

Piafe, pasaž in kapriola: Fotografía cedida por la Real Escuela Andaluza; kurbeta, levada in kočija: Fundación Real Escuela Andaluza del Arte Ecuestre

[Navedba vira slike na strani 15]

Fotografía cedida por la Real Escuela Andaluza