Pogled v svet

»Elektronsko ustrahovanje«?

Mobilni telefoni in internet so za mnoge mlade nepogrešljiva vez z družbo. »Toda zanje so lahko tudi smrtna obsodba,« piše v kanadski reviji Maclean’s, saj lahko »internetni ustrahovalci« svoje žrtve nadlegujejo po elektronski pošti, hitrih sporočilih in SMS-sporočilih. »Četrtina mladih kanadskih internetnih uporabnikov pravi, da dobiva sporočila z žaljivo vsebino o drugih ljudeh,« piše v reviji Maclean’s. Zaradi takšnega elektronskega ustrahovanja se je policija odločila opozarjati uporabnike, da so smrtne grožnje v pisni obliki kriminalno dejanje. Maclean’s staršem svetuje, naj se s svojimi otroki pogovarjajo o tem, s katerimi ljudmi imajo stike po internetu in katere spletne strani obiskujejo. Svetuje jim še, naj bo računalnik doma na vidnem mestu, da bodo lahko svoje otroke nadzorovali, kaj berejo in pošiljajo po internetu. Članek otroke svari, naj na sporočila ustrahovalcev nikoli ne odgovorijo ter naj »svojih dostopnih kod in gesel nikoli ne dajejo drugim, niti svojim najboljšim prijateljem ne«. S tem bodo preprečili, da bi njihova osebna sporočila prebirali tudi drugi.

 Več avtomobilov – več izzivov

»Kitajska iz dežele koles prehaja v družbo avtomobilov,« piše v časopisu China Daily. Trenutno je na Kitajskem 20 vozil na 1000 prebivalcev, v primerjavi s svetovnim povprečjem, pri katerem je razmerje 120 vozil na 1000 ljudi. Pričakujejo, da se bo število vozil na Kitajskem izredno povečalo. Chen Qingtai, namestnik direktorja Vladnega raziskovalnega centra za razvoj, je prepričan, da se bo mnogim ljudem zaradi vedno večjega števila vozil življenje izboljšalo. Vendar pa Chen napoveduje tudi izzive: »Če ne bomo znali učinkovito nadzorovati avtomobilskih izpušnih plinov, za večino onesnaževanja v mestih ne bo kriv premog, temveč avtomobili.« V nekaterih kitajskih mestih je že sedaj tako, da ravno vozila oddajajo največ ogljikovega monoksida in dušikovega oksida. Kitajci si prizadevajo, da bi do leta 2008, ko bo Peking gostil olimpijske igre, onesnaževanje zmanjšali.

Ženitne goljufije

Več kot 3000 prebivalk Južnoafriške republike so z goljufijo spravili v »zakonski stan«, poroča johannesburški časopis Sowetan. V eni od prevar so ženske mislile, da podpisujejo pogodbo za zaposlitev, pravzaprav pa so podpisale poročni list. S tem dokumentom dobi »ženin« iz tujine stalno bivališče v državi. »Nevesta« utegne prevaro odkriti šele takrat, ko zaprosi za nove osebne dokumente in ugotovi, da ima drug priimek, ali pa ko se na dan svoje poroke želi vpisati v poročno matično knjigo in izve, da je po uradnih podatkih že poročena! Razveljaviti takšen »zakon« je lahko zapleteno. Kljub temu je kakim 2000 ženskam uspelo preklicati to nevede sklenjeno zakonsko zvezo. Da bi preprečili tovrstne goljufije, so sprejeli nov zakon, po katerem lahko ženin iz tuje države šele po petih letih zakonskega stanu zaprosi za stalno bivališče.

Redka arheološka najdba

Arheologi, ki so raziskovali votline blizu Mrtvega morja, so odkrili nakit in druge predmete, ki naj bi bili izdelani pred 2500 leti, v obdobju, ko so se Judje iz izgnanstva v Babilonu vrnili v domovino. Arheologi s Hebrejske univerze v Jeruzalemu in univerze Bar Ilan v Ramat Ganu so te predmete našli z detektorji kovin. Associated Press poroča, da so bili med dragocenostmi majhno bronasto ogledalo, srebrn obesek, ogrlica iz zlatih in poldragih kamnov, babilonski medaljon z vdelanim ahatom in pečat, na katerem je prikazan babilonski duhovnik, ki se klanja luni. »Ta najdba je izredno redka. Do sedaj na kaj takega, kar se tiče vrednosti in obdobja, iz katerega najdba izvira, skorajda še nismo naleteli,« je rekel Tsvika Tsuk, vodja arheologov na izraelskem Uradu za zaščito narave in narodnih parkov.

Tudi otroke lahko zadene možganska kap

»V Kanadi vsak dan najmanj enega otroka zadene kap,« poroča časopis Vancouver Sun. Po besedah nevrologinje Gabrielle deVeber, vodje kanadskega registra otroških kapi zaradi ishemije, morajo biti otroci, ki jih zadene kap, nemudoma deležni zdravljenja ali pa bodo utrpeli »hujše kapi in še večje nevrološke poškodbe«. Kot piše v časopisu, »mora otrok najkasneje tri ure za tem, ko ga zadene kap, dobiti zdravila proti krvnim strdkom«. Vendar otroške kapi »pogosto napačno diagnosticirajo kot epileptični napad ali migreno«. V časopisu še piše, da so simptomi, ki kažejo na kap, med drugim »slabotnost oziroma otrplost, še zlasti ene strani telesa, zmedenost, moten govor, izguba vida, vrtoglavica in nenaden, hud glavobol«. Kap pri mladostnikih lahko sprožijo določena zdravljenja bolezni srca in raka, nekateri strokovnjaki pa domnevajo, da sta dejavnika tveganja lahko tudi »otroška debelost in mastna hrana«.

Strupi v hrani

Glede na raziskavo okoljske organizacije Toxics Link prebivalci Južne Azije s svojo običajno prehrano zaužijejo tudi strupe, ki onesnažujejo okolje, poroča indijski časopis The Hindu. Pri raziskavi so v običajnih živilih, kot so meso, začimbe in olje, našli prepovedane snovi oziroma snovi, ki jih država sicer z zakonom nadzoruje. Trdovratni organski strupi, kot so poliklorirani bifenili (PCB-ji), so se znašli v okolju »najverjetneje zaradi neurejenih odlagališč starih transformatorjev in kondenzatorjev, ki so jih v državo uvažali pred prepovedjo« PCB-jev, ali pa so bili izpuščeni v okolje na krajih, namenjenih uničevanju ladij, piše v poročilu. Z drugimi raziskavami pa so v zelenjavi in posušenih ribah odkrili DDT. Kljub mednarodnim dogovorom, s katerimi skušajo takšne nevarne snovi nadzorovati, so v ‚materinem mleku, v vzorcih maščob in človeške krvi našli velike količine strupov – aldrina, DDT-ja, HCB-ja, dieldrina, [dioksina], furanov in PCB-jev‘, še piše v poročilu.

Orožje spreminja družbo

»Orožje, še zlasti ročno strelno orožje, je med ljudmi zelo razširjeno. Z njim je vsako minuto ubit en človek, to je [v svetovnem merilu] več kot 500.000 ljudi na leto,« odkriva londonski časopis The Independent. »Leta 2001 je bilo izdelanih 16 milijard kosov vojaškega streliva – toliko, da bi lahko vsakega prebivalca na svetu dvakrat ubili.« Letno se proizvede skoraj osem milijonov kosov strelnega orožja in večina konča v rokah civilistov. Raziskava, ki so jo opravile Amnesty International, Oxfam in International Action Network on Small Arms (IANSA), je pokazala, da »orožje spreminja družbe, ki so bile nekdaj bolj ali manj miroljubne in so občasne spore reševale s pestmi ali noži«. V neki državi so avtomatske puške plačilno sredstvo. V drugi so učitelju angleščine, ki je poučeval neko starejšo gospo, opravljeno delo plačali z ročnimi granatami. Spet v tretji državi pa »dojenčkom dajejo imena ‚Uzi‘ ali ‚AK‘. Ime dobijo po tisti vrsti avtomatske puške, ki je njihovim očetom najbolj pri srcu,« je še pisalo v časopisu.