Pogled v svet

Najstarejša univerza na svetu?

Skupina poljskih in egiptovskih arheologov je v Egiptu odkopala ostanke staroveške aleksandrijske univerze. Kot poroča Los Angeles Times, so našli 13 podobno velikih predavalnic, v katerih je bilo prostora za največ 5000 študentov. V časopisu piše, da imajo predavalnice »ob treh stenah stopničasto se dvigajoče klopi, ki so [v nekaterih predavalnicah] postavljene tako, da tvorijo črko ‚U‘«. Na sredini je privzdignjen sedež, ki je bil verjetno namenjen predavatelju. »To je nasploh prvo odkritje takšnih predavalnic na katerem koli grško-rimskem najdišču v celotnem sredozemskem področju,« pravi arheolog Zahi Hawass, predsednik egiptovskega Vrhovnega sveta za antične spomenike. Hawass pravi, da je to »morda najstarejša univerza na svetu«.

 Česnov sladoled?

Česen je že dolgo cenjen zaradi svojih zdravilnih lastnosti. Sedaj se je državna univerza Mariano Marcos s severa Filipinov domislila v »zdravstvene« namene narediti česnov sladoled, poroča časopis Philippine Star. Upajo, da bo ta novi izdelek morda koristil ljudem z zdravstvenimi težavami, ki naj bi jih česen blažil. Med temi so prehlad, visoka vročina in krvni tlak, obolenja dihal, revma, kačji ugriz, zobobol, tuberkuloza, oslovski kašelj, rane in celo plešavost. Torej, ali je kdo za česnov sladoled?

Arktika – nekdaj subtropska

Mednarodna skupina znanstvenikov, ki vrta v morsko dno Severnega ledenega morja med Sibirijo in Grenlandijo, pravi, da je to področje včasih imelo subtropsko podnebje. Odprava si je pri delu pomagala s tremi ledolomilci in dobila vzorce usedlin iz plasti skoraj 400 metrov pod morskim dnom. Drobceni fosili morskih rastlin in živali, ki so jih našli v teh vzorcih, kažejo, da je bila temperatura morja nekoč približno 20 stopinj Celzija in ne –1,5 stopinje, kot je danes. Po besedah profesorja Jana Backmana s Stockholmske univerze, ki so ga navajali pri BBC News, se bo »zgodnja obdobja zgodovine Arktične kotline pretehtalo na temelju znanstvenih izsledkov, zbranih na tej odpravi«.

Digitalni zaslon gre v šole

V več kot 21.000 osnovnošolskih učilnicah v Mehiki običajno zeleno tablo, kredo in gobo nadomeščajo z elektronsko tablo, povezano z računalnikom, poroča El Universal iz Ciudad de Mexica. Za zdaj takšno tablo, ki je skoraj dva metra široka in meter visoka, uporabljajo v petih in šestih razredih. Na voljo je sedem elektronskih knjig za poučevanje zgodovine, zemljepisa, naravoslovnih in drugih predmetov. Na tabli je mogoče predvajati tudi videoposnetke. Zato je razred neke učiteljice lahko »obiskal piramide v Tikalu in Palenqueju, si ogledal majevske običaje in poslušal [njihovo] glasbo«. In kakšne so koristi? »Otroci so bolj pozorni, več se naučijo in tudi več sodelujejo,« pravi učiteljica.

Milijon samomorov na leto

Pri skoraj polovici vseh nasilnih smrti po svetu gre za samomorilsko dejanje. Vsako leto naredi samomor tudi do milijon ljudi, kar je več, kot je bilo leta 2001 skupno število umorjenih in vojnih žrtev. Na vsak storjen samomor je od 10 do 20 neuspelih poskusov. Te podatke je objavila Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) s sedežem v Ženevi. SZO poudarja, da vsaka smrt »pusti hude čustvene, socialne in finančne posledice na nešteto družin in prijateljev«. V poročilu še piše, da so med dejavniki, ki varujejo pred samomorom, samozavest, podpora družine in prijateljev, trdni odnosi in verske oziroma duhovne vrednote.

Opozorila pred peščenimi viharji

Uporaba vozil s štirikolesnim pogonom v puščavah »je prispevala k desetkratnemu povišanju števila peščenih viharjev po svetu ter škoduje okolju in zdravju ljudi«, piše v londonskem The Timesu. Vozila drobijo občutljivo puščavsko površje, zaradi česar lahko veter odnese droben pesek. »Po puščavah se danes vozi ogromno takšnih vozil,« pravi profesor Andrew Goudie z Oxfordske univerze. »Na Bližnjem vzhodu so nomadi nekdaj skrbeli za svoje črede na kamelah, sedaj pa to počnejo iz vozil 4 x 4.« Goudie svari, da peščeni viharji poleg prahu iz puščav prav tako »dvigujejo herbicide in pesticide z obdelovalnih površin in izsušenih jezer ter jih spuščajo v ozračje«. Delci, ki jih nosi veter, prenašajo še alergene in spore, ki so lahko vzrok resnih zdravstvenih težav. Okoljevarstvenike skrbi, da se tudi v nekaterih delih Afrike utegne zgoditi nekaj podobnega pojavu »prašna skleda« iz 1930-ih let v Združenih državah, do katerega je prišlo zaradi pretiranega oranja, suše in uničene prerijske prsti.

Nepremišljenost v gorah veliko stane

Vsako leto v gorah umre na stotine ljudi. Nekateri izgubijo življenje zaradi padajočih skal ali nepredvidenih težav z zdravjem, kot je srčni infarkt. Vendar je, kot poroča nemški časopis Leipziger Volkszeitung, eden glavnih vzrokov za smrt v gorah nepremišljenost. Problem niso le mladi in neizkušeni. Miggi Biner, predsednik švicarskega Združenja gorskih vodnikov v Zermattu, pravi, da »gre tako pri izkušenih kot neizkušenih pogosto za precenjevanje lastnih sposobnosti ali nezadostno posvečanje pozornosti vremenskim in drugim razmeram«. Nekateri, ki imajo s sabo mobilne telefone, so preveč prepričani, da bo vedno na voljo helikopter, ki jih bo rešil iz vsakršne nevarnosti.

Orjaški valovi

Povprečno naj bi vsak teden potonili dve veliki ladji. Žrtve morja so celo več kot 200 metrov dolgi supertankerji in velikanske tovorne ladje. Številne take katastrofe naj bi povzročili pošastni valovi. Poročila o donebesnih valovih, sposobnih potopiti velike ladje, se je dolgo časa imelo zgolj za bajke mornarjev. Vendar pa je raziskovalni projekt Evropske unije takšnim zgodbam dal nekaj verodostojnosti. Na posnetkih oceanov, narejenih s satelitskim radarjem, so skušali najti orjaške valove. Vodja projekta Wolfgang Rosenthal je za Süddeutsche Zeitung dejal: »Dokazali smo, da se pošastni valovi pojavljajo pogosteje, kot si je kdo mislil.« Njegova skupina jih je v treh tednih našla najmanj deset. Takšni valovi, ki so skoraj navpični in lahko v višino merijo do 40 metrov, se utegnejo zgrniti na ladjo in jo pri tem zelo poškodovati ali celo potopiti. Le redkokatera ladja lahko to preživi. »Sedaj moramo preučiti, ali je valove mogoče vnaprej napovedati,« pravi Rosenthal.