Ali ste že poskusili poskakujoče jagode?

Od pisca za Prebudite se! iz Kanade

KMETOVALEC po tleh raztrosi žveplo, da bi bila prst bolj kisla. Jeseni, ko plodovi dozorijo, pa poplavi polja. Nabrane plodove potem namerno spusti na tla, da bi videl, ali se bodo odbili.

Ali se mu je zmešalo? Ravno nasprotno, s svojim navidez uničujočim ravnanjem se prepriča, da je pridelek največje možne kakovosti. Goji namreč veleplodne mahovnice, znane tudi kot veleplodne brusnice. Ali bi želeli izvedeti kaj več o teh trdoživih jagodah?

Barjanske jagode

Ko so Evropejci prvič stopili na severovzhodno obalo Severne Amerike, so jim domačini za pripeljano blago ponudili rdeče jagode z osvežilnim, kiselkastim okusom. Indijanci Pequot, ki so živeli na področju, danes znanem po imenu Cape Cod, so sadež imenovali i-bimi, kar pomeni »trpek sadež«. Prvi angleški priseljenci so to rastlino najbrž zaradi njenega stebla in cveta, ki sta podobna vratu in glavi žerjava (v angleščini crane), poimenovali craneberry. Ta sadež je šel v slast tudi tamkajšnjim jatam žerjavov, kar je prav tako lahko bil razlog za takšno ime. Kakor koli že, ime so kmalu okrajšali v cranberry.

Indijanci so mahovnice nabirali na nizko ležečih šotnih barjih. Tam so tla zaradi vlažnega, razpadajočega rastlinja nenavadno kisla, kar je onemogočalo rast večine rastlin. Vendar prav na takšnih tleh uspevajo mahovnice. Pritlikave, jagodam podobne vitice so se bohotile vse od današnje Virginije na jugu do Kanade na severu.

Mahlon Stacy iz New Jerseyja je leta 1680 svojemu bratu, ki je živel v Angliji, takole opisal te jagode: »Mahovnice je zaradi njihove barve in velikosti mogoče uskladiščiti do naslednjega spravljanja pridelka podobno kot češnje. Iz njih se da narediti odlične omake za divjačino, puranje meso in drugo večjo perutnino, pa tudi iz njih narejene pite so boljše kot tiste iz kosmulj oziroma češenj. Veliko nam jih na dom prinesejo Indijanci.«

Hrana, zdravilo in konzervans v enem

Ameriški domačini so mahovničin naravni konzervans koristno uporabljali. Pripravljali so jed, imenovano pemikan, kar je bila mešanica posušenega mesa ali rib in mahovnic. Maso so oblikovali v nekakšne kolače in  jih na soncu posušili. V dolgih zimskih mesecih so bili takšni kolači uravnotežen obrok beljakovin in vitaminov. Mahovnice dolgo ostanejo sveže, ker so polne pektina. V njih je tudi veliko vitamina C, zato so z leti mornarji, ki so bili nagnjeni k skorbutu, na dolga potovanja jemali cele sode teh jagod.

Indijanci so mahovnice uporabljali tudi kot zdravilo, tako da so jih mešali s koruzno moko in to potem nanašali na rane, da ne bi prišlo do zastrupitve krvi. Nedavne medicinske študije kažejo, da uživanje sirupa mahovnic lahko prepreči nekatera vnetja sečil, saj naj bi sirup ustavil invazivno bakterijo, da se ta ne bi naselila na stene sečnega trakta.

Zakaj poskakujoče jagode?

Če zrelo mahovnico prerežete na pol, boste opazili štiri zračne žepke. Ti mešički so tistim, ki mahovnice gojijo za prodajo, koristni zaradi dvojega. Prvič, namesto da bi jagode pridno ročno obirali, polja poplavijo in vitice strojno stresejo – zaradi česar zreli plodovi odpadejo – nato pa upajo, da bodo žepki, polni zraka, dvignili jagode na gladino. * Nato jagode poberejo s površja in jih sortirajo.

Drugo korist zračnih žepkov so pridelovalci mahovnic odkrili proti koncu 19. stoletja. Legenda pravi, da je neki pridelovalec po nesreči spustil vedro mahovnic po stopnicah in ob tem presenečen ugotovil, da so najboljše odskakale do dna stopnic, mehke oziroma gnile pa so ostale na stopnicah. Zaradi zračnih žepkov so lahko najkakovostnejše mahovnice skakale kot polna zračnica, manj kakovostni sadeži pa so se obnašali kakor prazna.

Leta 1881 so se pojavile prve naprave, ki so bile prilagojene sposobnosti mahovnic, da skačejo. Danes naprave za ločevanje uporabljajo enako metodo. Zdravi plodovi skočijo čez pregrado, kjer jih poberejo kot cel sadež in takšne tudi prodajajo. Mehkejše mahovnice pa padejo skozi separator in jih rabijo za sokove in želeje.

 Kmetje križem Severozahodne in Severovzhodne Amerike ter Kanade na posebej pripravljenih barjih v enem samem letu pridelajo več kot 250 milijonov kilogramov mahovnic. Zakaj ne bi poskusili teh kiselkastih jagod, če tega še niste storili? Sadež je poln vitaminov in mineralov, vsebuje pa tudi veliko antioksidantov, ki pomagajo ščititi pred boleznimi srca in rakom. Morda bo zaradi tega sadeža tudi vaš korak nekoliko bolj poskočen.

[Podčrtna opomba]

[Okvir na strani 17]

Kje vse lahko najdemo mahovnico?

Mahovnice so po tradiciji del obroka, ki ga ljudje jedo na zahvalni dan. V Združenih državah zahvalni dan praznujejo četrti četrtek v novembru, v Kanadi pa drugi ponedeljek v oktobru. Legende poročajo, da so Indijanci, ko so leta 1621 odšli na praznovanje prvega zahvalnega dne (tridnevni praznik s pojedino in zabavo, ki ga je pripravil guverner kolonije Plymouth William Bradford), s sabo nesli mahovnice. Z mahovnico je povezanih veliko navad in ta rastlina je ena redkih severnoameriških vrst, ki jo ljudje gojijo v trgovske namene, zato mnogi Američani menijo, da je edinstvena za njihovo celino.

Vendar navadna dlakava mahovnica (V. oxycoccus) ne raste le v Severni Ameriki, temveč tudi v Aziji in nekaterih delih Evrope, tudi v Sloveniji. Uporaba mahovnice v kuhinji ni značilna samo za Severno Ameriko. Na primer Skandinavci zelo cenijo svojo brusnico (V. vitis-idaea), ki je podobna ameriški veliki mahovnici (V. macrocarpon), le da je bolj aromatična.

[Slika na strani 15]

Mahovničini cvetovi

[Vir slike]

Courtesy Charles Armstrong, Cranberry Professional, Univ. of Maine Cooperative Extension, USA

[Slika na straneh 16, 17]

Spravljanje mahovnic s poplavljenega barja

[Vir slike]

Keith Weller/ Agricultural Research Service, USDA

[Slika na strani 17]

Spravljanje belih mahovnic

[Vir slike]

Vstavljeni fotografiji: Courtesy of Ocean Spray Cranberries, Inc.