»Skorajda načrtno oblikovan«?

Ali ste kdaj nočno nebo opazovali skozi teleskop? Mnogi, ki so to počeli, vam lahko povedo, da se še vedno spominjajo trenutka, ko so prvič zrli v planet Saturn. Pogled je skorajda osupljiv. V ozadju brezkončna temina, posuta z brezštevilnimi svetlikajočimi se zvezdami, v ospredju pa bleščeča krogla, obkrožena s tankimi, elegantnimi obroči!

Kaj pa so ti obroči? Leta 1610, ko je astronom Galieo Galilej skozi ročno izdelan teleskop prvič uzrl Saturn, je bil pogled tako zamegljen, da je bilo to nebesno telo videti kakor planet z ušesi – osrednja krogla z dvema manjšima na obeh straneh. V nadaljnjih letih so astronomi zaradi vse boljših teleskopov obroče videli vedno jasneje, vendar so se še vedno prepirali o njihovi sestavi. Mnogi so trdili, da so to negibni, trdi koluti. Astronomi vse do leta 1895 niso imeli na voljo trdnega dokaza, da so obroči sestavljeni iz številnih drobcev kamenja in ledu.

V knjigi The Far Planets piše: »Saturnovi obroči, niz kolobarjev, sestavljenih iz neštetih delcev ledu, spadajo med največja čudesa sončnega sistema. Lesketajoči se sistem obročev je velikanski. Od notranjega roba, ki je tik nad Saturnovo atmosfero, do zunanjega, komajda še opaznega roba, meri kar 400.000 kilometrov. Poleg tega so obroči osupljivo tanki in so v povprečju debeli manj kot 30 metrov.« Znanstveniki so junija 2004 o zapletenosti teh obročev, ki jih je na stotine, začeli odkrivati še več. Takrat je namreč do Saturna prispelo vesoljsko plovilo Cassini-Huygens ter začelo na zemljo pošiljati podatke in slike.

V nekem članku v reviji Smithsonian je pred nedavnim pisalo: »Saturn je videti skorajda načrtno oblikovan – tako je popoln kakor matematika.« Strinjamo se z občutki tega pisca, vendar pa se lahko samo čudimo temu, da je omenil tudi besedo »skorajda«. V resnici je to očarljivo nebeško telo samo eno od brezštevilnih drugih, ki ustrezajo navdihnjenim besedam, zapisanim pred tisoče leti: »Nebesa oznanjajo slavo Boga mogočnega in delo rok njegovih kaže oblok nebesni.« (Psalm 19:1)

[Navedba vira slike na strani 31]

Ozadje: NASA, ESA and E. Karkoschka (University of Arizona); vstavljene slike: NASA and The Hubble Heritage Team (STScl/AURA)