Virus, ki bi moral zanimati ženske

LETO in pol po poroki je Kristina * imela svoj prvi ginekološki pregled, med drugim tudi bris PAP. Ginekologinja je odkrila nekaj, kar jo je skrbelo, in je Kristini priporočila, naj gre na kolposkopijo. Zdravnica je odkrila spremembo na materničnem vratu in naredila biopsijo (odvzem vzorca prizadetega tkiva za preiskavo).

Kristina pravi: »Zdravnica je mene in moža čez dva tedna poklicala zaradi izvidov. Povedala nama je, da je sprememba nastala zaradi okužbe s humanim papilomskim virusom in da je v napredovalem stadiju. Pojasnila je, da obstaja nevarnost, da se okužba razvije v rak materničnega vratu, in da moram nemudoma pričeti z zdravljenjem.

Ko sem izvedela za diagnozo, sem pričela jokati. To je bil šok tako zame kot za moža. Naslednji dan me je naročila za manjši poseg. Tisto popoldne sem bila zelo žalostna in zaskrbljena. Spraševala sem se: ‚Zakaj ravno jaz?‘«

Kristina je prebrala, da se virus prenaša s spolnimi odnosi. Ker sta oba z možem vedno spoštovala biblijska visoka moralna načela, ni mogla razumeti, kako se je okužila.

Razširjena okužba

Dejstvo je, da je na milijone žensk okuženih s humanim papilomskim virusom (HPV), ki velja za eno najbolj razširjenih spolno prenosljivih bolezni na svetu. Ta okužba je po poročilu Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) glavni dejavnik tveganja za razvoj raka materničnega vratu. *

 Letno diagnosticirajo na stotisoče primerov okužbe s HPV in vsako leto več tisoč žensk umre zaradi raka materničnega vratu, ki je posledica te okužbe. Zato je ta virus v državah v razvoju glavni povzročitelj umrljivosti za rakom pri ženskah. V svetovnem merilu je rak materničnega vratu druga najpogostejša vrsta materničnega raka. Ne preseneča, da SZO pravi, da gre za »svetovni problem javnega zdravja«. Kaj bi še morali vedeti o tem virusu?

Humani papilomski virus je povzročitelj bradavic tako pri moških kot ženskah, med drugim tudi genitalnih bradavic, znanih kot koničasti kondilomi. Ti so na splošno benigni oziroma nerakavi. Čeprav obstaja več kot sto tipov HPV, jih je samo nekaj kancerogenih oziroma rakotvornih. Raka materničnega vratu povzroča le dolgotrajna okužba z nekaterimi tipi HPV. Po drugi plati pa večina okužb s HPV samodejno izgine, ker jo premaga človekov imunski sistem.

Dejavniki tveganja

V nevarnosti so predvsem ženske, ki postanejo spolno dejavne zgodaj v življenju, imajo več moških spolnih partnerjev ali imajo odnose s partnerjem, ki je imel več spolnih partneric. Pogosto je moški, ki nima nobenih opaznih simptomov, tisti, ki prenese okužbo s HPV na svojo partnerico.

Toda zgodi se, da se okužijo tudi ženske, ki živijo moralno čisto ali ki morda sploh niso imele spolnih odnosov. Na primer nekatere nedavno opravljene raziskave kažejo, da se virus lahko prenese ob rojstvu z matere na otroka oziroma da ga človek dobi še kako drugače. Bolezen lahko postane opazna šele več let po okužbi.

Kako prepoznati okužbo

Če ste ženska, vas morda zanima ‚Kako lahko vem, ali sem okužena s HPV?‘. To vprašanje je pomembno, saj bolezen na splošno nima značilnih znakov. Zato je kakor v Kristininem primeru, omenjenem uvodoma, nujno opraviti citološko preiskavo materničnega vratu, ki se imenuje bris PAP oziroma Papanicolaouov bris. *

Pri tem testu zdravnik z loparčkom ali krtačko vzame z materničnega vratu majhen vzorec celic in ga pošlje v laboratorij. Test lahko pokaže, ali gre za okužbo, vnetje ali nenormalne celice. Po poročilih naj bi se zaradi brisa PAP zmanjšali zbolevnost in umrljivost za rakom materničnega vratu.

SZO trdi: »Zgodnje odkrivanje predrakavih sprememb s citološkimi presejalnimi testi je in najverjetneje bo še kar nekaj časa glavna metoda za nadzor nad boleznijo po svetu.« Če izvid ni dober, se opravi kolposkopija, pri kateri se z inštrumentom, ki ima povečevalno steklo, pregleda prizadet predel. Tako se lahko ugotovi, ali je nastala kakšna sprememba. Če da, se naredi biopsija in prične zdravljenje.

Dandanes obstajajo celo natančnejši laboratorijski testi, s katerimi se lahko z večjo gotovostjo potrdi prisotnost virusa.

Zdravljenje in preventiva

Na voljo je več oblik zdravljenja, s katerimi se nadzira okužba s HPV. Specialisti uporabljajo topična zdravljenja, pri katerih se zdravilo nanaša neposredno na prizadeto mesto. Nekatera uničijo celice z virusom, nekatera  pa spodbujajo delovanje imunskega sistema. Poleg tega se poškodovan ali okužen del lahko odstrani z elektrokirurgijo, lasersko kirurgijo ali kriokirurgijo. Vendar ali ne bi bilo veliko bolje, če bi se namesto zdravljenja okužbi lahko kako ognili. Kako je to mogoče?

Pred nekaj leti je v Ciudad de Mexicu potekal simpozij z naslovom »Rak materničnega vratu in HPV v novem tisočletju«. Kanadski zdravnik V. Cecil Wright, gostujoči predavatelj in strokovnjak za HPV, je svetoval: »Pred poroko ne imejte spolnih odnosov.« Zdravnik Alex Ferenczy, profesor patologije z McGillove univerze v Montrealu, je prav tako dejal: »Za preprečevanje raka materničnega vratu [. . .] se je treba zavzemati za obojestransko monogamnost.«

Torej je pri ljudeh, ki živijo v skladu z biblijskimi moralnimi načeli, manjša verjetnost, da se bodo okužili s tipom HPV, ki lahko povzroči nastanek raka. To je zato, ker Biblija obsoja pred- in zunajzakonske spolne odnose, spodbuja zvestobo med zakoncema in kristjanom prigovarja, naj se poročijo samo z nekom, ki upošteva ta ista načela. (1. Korinčanom 7:39; Hebrejcem 13:4)

Navkljub temu je poučenost bistvenega pomena, saj se okužbo s HPV običajno lahko prepreči. Če pa se okužba že pojavi in napreduje, jo je mogoče uspešno zdraviti. Pravzaprav SZO pravi: »Če se raka na materničnem vratu odkrije v začetnem brezsimptomnem stadiju je skoraj vedno ozdravljiv.«

Poleg moralne izobrazbe je ključno, da so ženske poučene o bolezni in da razumejo, kako pomembno je redno opravljati preiskave, kakršna je bris PAP. * Če se odkrije težava, je ženski na voljo ustrezna zdravstvena oskrba. Glede pravilnega stališča do takšne oskrbe ginekologinja Montserrat Flores, specialistka za kolposkopijo, pravi: »Če ženska pozna obsežnost svoje težave, se lahko ogne dveh nevarnih skrajnosti: ena je, da bolezni ne pripisuje tolikšne pomembnosti, kot bi ji morala, in da ne opravi celotnega zdravljenja, kar lahko povzroči nastanek raka; druga pa je, da postane žrtev kancerofobije in se odloči za nepotrebne kirurške posege.«

Znanstveniki še naprej iščejo učinkovitejše in finančno ugodnejše metode za odkrivanje HPV. Poleg tega razvijajo cepiva, s katerimi bi se to okužbo tako preprečilo kot tudi zdravilo.

Čeprav so bili izvidi Kristinine zadnje preiskave dobri, mora še vedno vsakih šest mesecev opraviti kolposkopijo. Potem ko se je veliko naučila o svoji bolezni, je sklenila: »Tudi če smo okuženi s HPV, lahko veliko naredimo, da bi ostali zdravi.«

[Podčrtne opombe]

[Okvir na strani 22]

Kaj je modro, da ženske naredijo

Ženske bi morale redno hoditi na odvzem brisa PAP, se ogibati tobaka in se zdravo prehranjevati. Takšna prehrana je bogata z zelenjavo, sadjem in žitaricami. Nekatere študije kažejo, da lahko uživanje karotenov, vitaminov A, C in E ter folne kisline zmanjša tveganje za raka materničnega vratu.

[Okvir/slika na strani 23]

Smrtonosni virus

Humani papilomski virus (HPV) velja za eno najbolj razširjenih spolno prenosljivih bolezni na svetu in je glavni dejavnik tveganja za razvoj raka materničnega vratu v državah v razvoju. V svetovnem merilu je tovrstni rak druga najpogostejša vrsta materničnega raka.

[Vir slike]

© Science VU/NCI/Visuals Unlimited

[Slika na strani 23]

George Papanicolaou, ki je razvil bris PAP