Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Ali naj bi se harmagedona bali?

Ali naj bi se harmagedona bali?

Biblijsko gledišče

Ali naj bi se harmagedona bali?

KAJ je to »harmagedon«? Preprosto rečeno se ta izraz nanaša na stanje oziroma razmere, ko se svetovni vladarji zberejo proti Bogu in njegovemu Kraljestvu, katerega kralj je Jezus Kristus. V biblijski knjigi Razodetje je apostol Janez dobil videnje, v katerem so se vladarji zbrali in se postavili proti Bogu na simboličnem kraju, imenovanem harmagedon.

Beseda »harmagedon« se v Svetem pismu pojavi le enkrat, vendar jo ljudje danes zelo pogosto uporabljajo kot metaforo. Izraz jim pomeni marsikaj, od jedrskega genocida pa vse do računalniškega virusa, in se nanaša tako na večje kot tudi na manjše nesreče. Tako imenovani konec sveta oziroma obdobje tik pred harmagedonom je tema, na kateri temelji kar nekaj knjižnih uspešnic. Neka zbirka romanov na to temo je bila v preteklih desetih letih prodana v več kot 60 milijonih izvodov.

Nekateri ljudje se harmagedona bojijo. Menijo, da bodo teroristi, narodi, ki hujskajo k vojni, ali nesreče, na katere ljudje nimajo vpliva, pripeljali do globalne katastrofe, zaradi česar na zemlji ne bo več mogoče živeti. Drugi verjamejo, da bo sam Bog ob določenem času v jezi uničil naš planet in vse na njem. Takšna pričakovanja zares naženejo strah v kosti! Toda kaj v resnici pomeni ‚vojna velikega dne Boga Vsemogočnega‘ v harmagedonu? (Razodetje 16:14, 16)

Ali bo zemlja uničena?

V harmagedonu ne bodo uničeni vsi ljudje. Kako to vemo? Biblija nam zagotavlja, da »Jehova [. . .] ve, kako bogovdane ljudi rešiti iz preizkušnje, nepravične pa prihraniti za dan sodbe, da bodo iztrebljeni«. (2. Petrovo 2:9) Torej smo lahko prepričani, da bo imel Bog svojo brezmejno moč povsem pod nadzorom. Božjo jezo bodo v harmagedonu okusili tisti, ki kljubujejo Božji vrhovnosti. Nihče ne bo življenja izgubil po naključju. (Psalm 2:2, 9; 1. Mojzesova 18:23, 25)

Biblija nam pove, da bo Bog ‚pokončal tiste, ki pokončujejo zemljo‘. (Razodetje 11:18) Torej je jasno, da Bog Jehova našega planeta nima namena uničiti, ampak bo odstranil hudobno človeško družbo, ki nasprotuje njegovemu vladanju. Ravnal bo podobno kakor ob potopu v Noetovih dneh. (1. Mojzesova 6:11–14; 7:1; Matej 24:37–39)

‚Prestrašni dan‘

Res je, da številne biblijske prerokbe o prihodnjem uničenju morda vzbujajo strah. Prerok Joel je na primer govoril o Jehovovem ‚velikem in prestrašnem dnevu‘. (Joel 2:31, poudarili mi.) Bog ima kot orožje na voljo sneg, točo, potrese, nalezljive bolezni, močna deževja s poplavami, ognjen in žveplen dež, smrtonosno zmedo, strele in gnitje živega telesa. * (Job 38:22, 23; Ezekiel 38:14–23; Habakuk 3:10, 11; Zaharija 14:12, 13) Biblija tudi nazorno opisuje, da bodo mrtvi prekrili površje in bodo za gnoj zemlji oziroma za hrano pticam in drugim živalim. (Jeremija 25:33, 34; Ezekiel 39:17–20) Božje sovražnike bo v tej vojni zgrabil strah. (Razodetje 6:16, 17)

Ali to pomeni, da bi se morali poslušni častilci pravega Boga presenetljivih dogodkov med harmagedonom bati? Nikakor, saj Božji služabniki na zemlji v tem boju ne bodo sodelovali. Poleg tega jih bo Jehova zaščitil. Toda strah zbujajoči prikaz Božje moči jih bo navdal z velikim spoštovanjem. (Psalm 37:34; Pregovori 3:25, 26)

Zanimivo pa je, da je apostol Janez pod navdihnjenjem nam v zagotovilo napisal: »Srečen tisti, ki izpolnjuje preroške besede, ki so v tem zvitku«, kamor spada tudi opozorilo glede harmagedona. (Razodetje 1:3; 22:7) Ali je lahko človek srečen, ker poglobljeno premišljuje o harmagedonu? Kako je to mogoče?

Božji poziv k ukrepanju

Kadar se kraju približuje močan tajfun oziroma orkan, tamkajšnje oblasti ljudi opozarjajo, zato da bi si ti rešili življenje. Policija morda patruljira naokoli z opozorilnimi napravami ali pa obiskuje ljudi od vrat do vrat, da bi opozorilo zagotovo vsi slišali. Namen takšnega ravnanja ni ljudi prestrašiti, ampak jim pomagati, da bi ukrepali in si tako rešili življenje. Razsodni posamezniki opozorilo brez obotavljanja sprejmejo. Tisti, ki se nanj pozitivno odzovejo, so veseli, da so ga upoštevali.

Podobno je z Božjim opozorilom pred neizbežno ‚nevihto‘ harmagedona. (Pregovori 10:25) Jehova nam v svoji napisani Besedi posreduje podrobnosti o tej vojni. Ljudi noče prestrašiti, ampak jih želi ustrezno posvariti ter navesti na to, da se pokesajo in si odločno prizadevajo, da mu bodo služili. (Zefanija 2:2, 3; 2. Petrovo 3:9) Tisti, ki bodo tako ravnali, bodo ostali živi. Zato se nam Božje vojne, ki se približuje, ni treba bati. V prihodnost lahko zremo z zaupanjem, ‚da bo rešen vsak, kdor bo klical ime GOSPODOVO [Jehovovo, NW]‘. (Joel 2:32)

[Podčrtna opomba]

^ odst. 10 Upoštevati je treba, da so nekateri deli Biblije napisani v simboličnem jeziku oziroma »znamenjih«. (Razodetje 1:1) Zato ne moremo biti dogmatični glede tega, koliko bodo pojavi, omenjeni v teh prerokbah, dobesedni.

[Slika na strani 12]

Kadar se kraju približuje hud vihar, tamkajšnje oblasti ljudi opozarjajo, zato da bi si ti rešili življenje

[Slika na strani 13]

Božje opozorilo glede harmagedona je za ljudi poziv, naj ukrepajo in si tako rešijo življenje