Džantar Mantar – observatorij brez teleskopov

Od pisca za Prebudite se! iz Indije

TISTI, ki obiščejo Džantar Mantar v indijskem mestu New Delhi, se utegnejo osuplo zastrmeti v konstrukcije in se spraševati: ‚Ali je to res lahko observatorij?‘ Ljudje, ki so navajeni na sodobne zgradbe s celo vrsto vrhunskih astronomskih naprav, bi ob teh na pogled čudnih kamnitih konstrukcijah, razmeščenih po velikem parku, le stežka pomislili, da je bil to observatorij. Toda Džantar Mantar je bil ob svojem nastanku na začetku 18. stoletja ravno to. Nekaj izrednega je, da je ta observatorij dajal podrobne in sorazmerno natančne podatke o nebesnih telesih, pa čeprav ni imel teleskopov in drugih instrumentov, ki so jih izdelovali v Evropi.

Džantar Mantar je skupno ime za tri od petih observatorijev, ki jih je zgradil radžputski vladar maharadža savai Džai Singh II.  »Džantar« izvira iz sanskrtske besede »jantra«, kar pomeni »naprava«, »mantar« pa iz »mantra«, kar pomeni »formula«. V pogovoru so tamkajšnji ljudje besede radi sestavljali v rimah in tako je nastalo ime Džantar Mantar.

Na spominski plošči, ki so jo leta 1910 namestili na eno od naprav v Džantar Mantarju v New Delhiju, piše, da je bil ta observatorij zgrajen leta 1710. Toda kasnejše raziskave kažejo, da je bil najverjetneje končan leta 1724. Kot bomo videli, življenjepis Džai Singha potrjuje, da je takšen sklep pravilen. Najprej pa si na kratko poglejmo naprave observatorija, ki velja za enega najstarejših tovrstnih objektov na svetu.

Kamnite konstrukcije – naprave

Observatorij sestavljajo štiri naprave, zgrajene iz zidakov in kamna. Najznamenitejši med njimi je Samrat jantra oziroma glavna naprava, ki je »pravzaprav sončna ura z enako dolgimi razmiki med urami«. To je bila Džai Singhova najpomembnejša stvaritev. Narejena je iz velikanskega zidanega trikotnika, ki je visok 21,3 metra, dolg 34,6 metra in debel 3,2 metra. Devetintrideset metrov dolga hipotenuza tega trikotnika je vzporedna z Zemljino osjo in je usmerjena proti severnemu polu. Na vsaki strani trikotnika oziroma gnomona (metalca sence) je po en kvadrant s skalo, ki označuje ure, minute in sekunde. Čeprav so takrat preproste sonče ure obstajale že več stoletij, je Džai Singh to enostavno napravo za merjenje časa spremenil v natančno pripravo za merjenje deklinacije in drugih s tem povezanih koordinat nebesnih teles.

Druge tri konstrukcije v observatoriju so Ram jantra, Džajaprakaš jantra in Mišra jantra. Bile so zapleteno oblikovane, zato da bi merile deklinacijo, višino ter azimut sonca in zvezd. Naprava Mišra je celo kazala, kdaj je bila v različnih mestih po svetu ura poldan.

Vse te prej omenjene naprave, razen Mišra jantre, je izumil Džai Singh. Bile so veliko bolj vsestranske in uporabne kakor katere koli druge, ki so v Indiji takrat obstajale. Pripeljale so do razvoja točnih koledarjev in astronomskih tabel. Bile so lepo oblikovane, prijetne na pogled in so dajale dragocene podatke, vse dokler jih niso izrinili teleskopi in druge iznajdbe. Toda zakaj ta genialni in učeni človek pri svojem astronomskem raziskovanju ni uporabljal tudi nekaterih instrumentov, ki so jih poznali v Evropi, na primer optični teleskop? Odgovor se skriva v okolju, iz katerega je maharadža izhajal, in v takratni dobi.

»Predan matematični znanosti«

Džai Singh se je rodil leta 1688 v indijski državi Radžastan. Njegov oče, maharadža v  Ambru, glavnem mestu kačavaškega klana Radžputov, je bil podrejen mogulskemu vladarju v Delhiju. Mladi princ je znal govoriti jezike, kot so hindijščina, sanskrt, perzijščina in arabščina. Poučevali so ga tudi matematiko, astronomijo in bojne veščine. Vendar je bil en predmet princu še prav posebej pri srcu. Besedilo iz tistih časov se glasi: »Savai Džai Singh je bil vse od rane mladosti oziroma že takoj, ko je pričel logično razmišljati, povsem predan matematični znanosti (astronomiji).«

Džai Singh je po očetovi smrti leta 1700 pri svojih enajstih zasedel prestol v Ambru. Mladega kralja so kmalu poklicali na dvor mogulskega vladarja v južni Indiji. Tam je spoznal Džaganatha, ki je bil izreden poznavalec matematike in astronomije. Ta človek je kasneje postal kraljev glavni pomočnik. Politična prihodnost mladega maharadže je bila na majavih tleh vse do leta 1719, ko je zavladal Mohamed Šah. Džai Singh je bil takrat povabljen v glavno mesto Delhi, da bi se sestal z novim mogulskim vladarjem. Na tem srečanju, novembra 1720, je Džai Singh očitno predlagal, da bi zgradil observatorij. Ta je bil najbrž dokončan leta 1724.

Kaj je maharadžo spodbudilo, da je zgradil observatorij? Džai Singh je ugotovil, da so koledarji in astronomske karte v Indiji klavrno netočni in da v astronomiji skorajda ni napredka. Zato se je odločil narediti nove karte, ki bi se ujemale z nebesnimi telesi, ki so jih dejansko videli. Želel je tudi izdelati naprave za opazovanje neba, ki bi bile na voljo vsakemu predanemu zvezdoslovcu. Zato je uredil obsežno knjižnico s knjigami iz Francije, Anglije, Portugalske in Nemčije. Na njegovem dvoru so bili dobrodošli učenjaki s hindujskih, islamskih in evropskih astronomskih šol. Z Vzhoda je na pot v Evropo odposlal celo prvo odpravo, da bi zbrala podatke o astronomiji. Naročil ji je, naj se domov vrne s knjigami in z instrumenti.

Ko Vzhod in Zahod nista mogla priti skupaj

Zakaj je Džai Singh sezidal konstrukcije, ko pa so v Evropi že uporabljali teleskop, mikrometer in vernier? In zakaj je bilo videti, da mu heliocentrična odkritja Kopernika in Galileja niso bila znana?

Nekaj krivde za to moramo pripisati slabi komunikaciji med Vzhodom in Zahodom. Vendar to ni bila edina težava. Odgovornost gre pripisati tudi verskemu ozračju tistega časa. Brahmanski učenjaki niso hoteli potovati v Evropo, ker bi prečkanje oceana zanje lahko pomenilo, da bodo izobčeni iz svoje kaste. Evropski pomočniki, ki so Džai Singhu pomagali zbirati podatke, so bili pretežno jezuitski učenjaki. Po besedah V. N. Šarme, ki je napisal biografijo Džai Singha, je tako katoliškim laikom kakor tudi jezuitom grozila inkvizicija, če bi sprejeli mnenje Galileja in drugih znanstvenikov, da se Zemlja vrti okoli Sonca. Za cerkev je bilo to herezija in ateizem. Torej ni nič presenetljivega, da poslanci, ki jih je Džai Singh poslal v Evropo, na svojem nakupovalnem seznamu niso imeli Kopernikovih in Galilejevih knjig, pa tudi ne novih instrumentov, ki so se uporabljali za dokazovanje heliocentrične teorije.

Iskanje se ne konča

Džai Singh je živel v dobi, ki sta jo zaznamovala verska nestrpnost in fanatizem. Kljub njegovemu genialnemu in mojstrskemu delu, kar se tiče novih spoznanj o vesolju, je bilo v Indiji na tem področju v nadaljnjih desetletjih storjeno bore malo. Observatorij Džantar Mantar pa je dokaz prizadevanj nekega moža, ki je hlepel po znanju.

Več stoletij prej, preden se je Džai Singh začel zanimati za gibanje nebesnih teles, so tudi drugi razmišljujoči ljudje strmeli v nebo in skušali doumeti čudesa vesolja. In človeštvo bo nedvomno še naprej ‚povzdigovalo kvišku oči‘ in gledalo v nebo ter iskalo nadaljnje znanje o delu Božjih rok. (Izaija 40:26; Psalm 19:1)

[Shema/slika na strani 18]

(Lega besedila – glej publikacijo)

Samrat jantra je bila natančna sončna ura. Senca velikega trikotnika je padala na ukrivljena kvadranta (glej osvetljeni beli krog), na katerih je bila skala.

[Shema/slika na strani 18]

(Lega besedila – glej publikacijo)

Džajaprakaš jantra je sestavljena iz polkrožnih vdolbin z oznakami na vbočeni ploskvi. Točke na robu polkrogle so bile med seboj križno povezane z žicami.

Iz notranjosti Ram jantre je lahko opazovalec s pomočjo različnih oznak ali pa robov odprtin določil lego zvezde

[Shema/slika na strani 18]

(Lega besedila – glej publikacijo)

Mišra jantra je prikazovala, kdaj je bil poldan v različnih mestih

[Shema na strani 19]

(Lega besedila – glej publikacijo)

Zgodnjo obliko astronomije, ki je bila vezana na smer opazovanja, je Džai Singh zelo natančno dodelal

Da bi določili položaj zvezde, morate poznati višino (kako visoko je na nebu) in azimut (koliko vzhodno leži od dejanskega severa)

Na Samrat jantri sta bila potrebna dva človeka, da sta določila in zapisala lego zvezde

[Vir slike]

Spodaj: Reproduced from the book SAWAI JAI SINGH AND HIS ASTRONOMY, published by Motilal Banarsidass Publishers (P) Ltd., Jawahar Nagar Delhi, India

[Zemljevid na strani 19]

(Lega besedila – glej publikacijo)

INDIJA

New Delhi

Mathura

Džajpur

Benares

Ujjain

Džai Singh je v Indiji zgradil pet observatorijev, tudi enega v New Delhiju

[Navedba vira slike na strani 18]

Portret: Courtesy Roop Kishore Goyal