Naenkrat brezposelni!

»Ko sem izgubil službo, sem se počutil, kot da je nekdo name zlil vedro mrzle vode. To je bil velik udarec mojemu samospoštovanju.« (Tony, Nemčija)

»Zdelo se mi je, kot da mi je nekdo na glavo položil težek kamen. Kot samohranilko me je skrbelo, kako bom nahranila svoja otroka in plačala račune.« (Mary, Indija)

»Ko sem izgubil službo, sem bil zelo malodušen, in skrbelo me je, ali bom lahko našel drugo zaposlitev.« (Jaime, Mehika)

PO VSEM svetu je milijone ljudi v podobnem mučnem položaju, kot so Tony, Mary in Jaime. Po ocenah je v Evropi in osrednji Aziji tik ob prelomu stoletja zaposlitev iskalo 10 odstotkov delovne sile – okoli 23 milijonov ljudi. V nekaterih manj razvitih državah je več kot četrtina za delo sposobnih ljudi brez zaposlitve. V Združenih državah »so v zadnjih 28 mesecih povsem ukinili skoraj 2,6 milijona delovnih mest«, je 12. julija 2003 pisalo v The New York Timesu.

V mnogih državah iskalci zaposlitve naletijo na precej ovir. Denimo vsako leto veliko srednješolskih maturantov in univerzitetnih diplomirancev preplavi trg delovne sile. Poleg tega to, da ima nekdo diplomo ali je posebno usposobljen za kakšno delo, ni zagotovilo, da bo našel zaposlitev v izbranem poklicu. Tako je sedaj zelo pogosto, da ljudje vse od svoje prve zaposlitve pa do upokojitve kar nekajkrat menjajo službo. Nekateri morajo celo povsem zamenjati poklicno pot.

Če ostanete brez službe, kako si lahko povečate možnosti, da bi jo našli? In ko jo najdete, kaj lahko naredite, da bi jo obdržali?