Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Pogled v svet

Pogled v svet

Pogled v svet

Vitaminski dodatki in rak

Iz povzetka 14 raziskav, v katerih je sodelovalo 170.000 ljudi, je razvidno, da vitaminski dodatki ne varujejo pred rakom grla, želodca, jeter, črevesja in trebušne slinavke. Glede na zdravstveno revijo Deutsches Ärzteblatt, antioksidantski dodatki betakarotena in vitaminov A, C in E niso samo brez koristnega učinka, ampak celo rahlo povečujejo tveganje za nastanek raka. Dr. Richard Sullivan z britanskega inštituta za raziskave raka pojasnjuje: »Bližnjice, s katerimi bi lahko preprečili rak črevesja, ne obstajajo. Če jemljete vitamine, da bi se obvarovali pred to boleznijo, zapravljate svoj denar.« Še dodaja: »Da bi zmanjšali tveganje, je najboljše, da se zdravo prehranjujete in ne kadite.«

Naj bi bili zaradi mikrobov v skrbeh?

»Sanje, da bi bil dom povsem brez mikrobov, niso samo neuresničljive, ampak tudi čisto brez pomena,« piše v nekem članku v The New York Timesu. »Če ne živite skupaj s kom, ki je zelo star, zelo mlad (star manj kot 6 mesecev) ali pa zelo bolan, vam nekaj sto bakterij na kuhinjskem pultu, kljuki ali žlici ne ogroža« zdravja. Res pa je, da se v pokvarljivi hrani, ki več ur stoji zunaj na pultu, utegnejo namnožiti bakterije in hrana postane nevarna zdravju. To lahko preprečite tako, da pokvarljiva živila hranite v hladilniku. Da bi se zavarovali pred bakterijami, vam ni treba uporabljati antibakterijskih proizvodov. »Vse, kar morate storiti, je, da si nekajkrat na dan roke umijte z milom in vodo,« piše v časopisu.

Zaupanje izginja

»Večji del Špancev zelo malo ali pa sploh ne zaupa večini ustanov, ki so povezane z njihovim življenjem,« poroča španski časopis El País. Po poročanju Centra za družboslovne raziskave je malo več kot polovica od 2500 intervjuvanih dejala, da ne zaupa vladi, 56,2 odstotka nima zaupanja v banke, 57,7 odstotka pa v sindikate. V deželi, kjer se ima skoraj 75 odstotkov prebivalcev za katoličane, je več kot 61 odstotkov vprašanih dejalo, da »komaj kaj oziroma sploh ne zaupajo v katoliško cerkev«. V uvodniku časopisa Diario 16 je takole pisalo: »Večina Špancev se jasno izpoveduje za katoličane, vendar se jih po tej religiji večji del ne ravna, pa tudi njenim naukom ne verjame.«

Branje izboljšuje spomin

Kako si lahko izboljšate spomin? »Ne upajte na čudež,« piše v brazilskem Folha Online. »Skrivnost je namreč v tem, da svoje možgane zaposlite.« To lahko med drugim najbolje storite z branjem. Zakaj? Nevrolog Ivan Izquierdo pravi: »Ko človek do konca prebere besedo ‚drevo‘, si v stotinki sekunde v spomin prikliče vsa drevesa, ki jih je kdaj spoznal v svojem življenju.« Izquierdo pravi, da »se vse to zgodi podzavestno«. Prepričan je, da so možgani zaradi tovrstne umske dejavnosti manj dovzetni za bolezni, kot je Alzheimerjeva bolezen. Nevrolog Wagner Gattaz z Raziskovalnega centra za motnje v spominu v brazilskem mestu São Paulo pravi: »Bolj ko svoj spomin urimo, bolj ga ohranjamo.«

SMS-sporočila na pohodu

»Po vsem svetu se letno pošlje več kot 360 milijard SMS-sporočil,« piše v časopisu International Herald Tribune. »To je skoraj ena miljarda SMS-sporočil na dan.« Tovrstna sporočila pa so vedno bolj uporabna. Vse več podjetij jih pošilja morebitnim kupcem in tako oglašuje svoje proizvode. Naročniki lahko denimo na svoj mobilni telefon prejemajo papeževe molitve. Nizozemska policija pošilja SMS-sporočila na ukradene mobilne telefone, saj želi njihove morebitne kupce opozoriti, da so bili ti mobilniki ukradeni. In v nekaterih državah, kjer verski zakoni dovoljujejo, da se moški razveže od svoje žene, potem ko ji trikrat napiše »ločujem se od tebe«, to lahko uradno stori tudi po SMS-sporočilu.

Nizozemski otroci in internet

»Vsakega petega otroka med 11. in 12. letom starosti je med kramljanjem po internetu nadlegoval tujec, tako da mu je namigoval na spolnost,« trdi raziskava, ki je bila objavljena v nizozemskem časopisu Algemeen Dagblad. Glede na vprašalnik, ki ga je izpolnilo 660 staršev in 220 otrok v starosti med 8. in 12. letom, je več kot 50 odstotkov otrok, ki uporabljajo internet, občasno imelo »neprijetne izkušnje«, ko so proti svoji volji dobivali pošto z nadležnimi reklamnimi sporočili ali pa s pornografsko vsebino oziroma z drugimi neprimernimi informacijami. Večina otrok je za neljubi dogodek povedala staršem. Raziskava nadalje kaže, da je 80 odstotkov staršev zaskrbljenih zaradi nevarnosti, ki njihovim otrokom grozijo po internetu; skoraj polovica staršev je dejala, da bi svoje otroke pri uporabi interneta radi skrbno nadzorovali; 60 odstotkov staršev ima računalnik v dnevni sobi, tako da imajo svoje otroke na očeh; otroci v povprečju skoraj eno uro na dan na internetu igrajo igrice, pošiljajo sporočila po elektronski pošti ter se pogovarjajo v kramljalnici.

Čigav nasvet imajo raje?

»Neko poročilo odkriva, da imata skoraj dve tretjini direktorjev vodilnih podjetij, kadar se v službi pojavi velik problem, raje nasvet svojega zakonca kakor drugega člana uprave oziroma sodelavca,« piše v londonskem The Timesu. Bob Arnold, čigar svetovalno podjetje je naročilo to raziskavo, pravi, da podjetniki od svojih svetovalcev ne pričakujejo strokovnega znanja, ampak to, da jim lahko zaupajo. Pojasnjuje še: »Jasno je, da je za tiste, ki svetujejo vodstvenim delavcem, zelo zaželjeno, da niso vpleteni v zadevo, da so nepristranski in izkušeni.« Toda ker je zaupanje najpomembnejše, so žene prve na seznamu.

Predvideno ukinjanje čekov

»V naslednji generaciji bodo čeki najbrž že prava redkost,« pravi U. S. News & World Report. Plačevanje s čeki strmo upada, odkar so se pojavila »cenejša in hitrejša plačilna sredstva, kot so kreditne in plačilne kartice ter elektronsko bančništvo«. Drugi dejavniki, ki prav tako prispevajo k temu, so neposredni polog in takojšnje plačilo računa, pri čemer stranka upniku dovoli, da z njenega bančnega računa dvigne denar in tako poravna njen dolg. Bančniki trdijo, da bodo stranke z ukinitvijo papirnatih čekov obvarovane pred krajo identitete. Vendar so nekateri potrošniki in strokovnjaki za preprečevanje prevar zaskrbljeni, da bodo elektronski čeki vodili v vedno pogostejše vdiranje v zasebnost in goljufije.