Naravnih nesreč res vse več?

»Obstaja bojazen, da bodo ekstremni pojavi, ki jih je mogoče pripisati klimatskim spremembam, v prihodnosti imeli vse hujše posledice. To pomeni, da se moramo spoprijeti z novimi vrstami vremenskih neprilik in tudi z možnostjo večjih izgub. [. . .] V skladu z načelom previdnosti bi bilo razumno, da se pripravimo na dramatične spremembe.« (Topics geo—annual review: natural catastrophes 2003)

PONEKOD po Evropi je bilo poletje 2003 zelo vroče. Visoke temperature so prispevale k temu, da je v Belgiji, Franciji, Italiji, na Nizozemskem, Portugalskem, v Španiji in Veliki Britaniji umrlo približno 30.000 ljudi. Predmonsunski vročinski val v Bangladešu, Indiji in Pakistanu je vzel 1500 življenj, medtem ko so v Avstraliji suša in rekordno visoke temperature povzročile goščavske požare, ki so opustošili več kot tri milijone hektarjev zemlje.

Po mnenju Svetovne meteorološke organizacije je »leta 2003 med sezono hurikanov na področju Atlantika nastalo 16 tropskih viharjev, ki so [zaradi večje moči vetra] dobili ime. To je veliko več od letnega povprečja 9,8 v obdobju 1944–1996, vendar se sklada z opaznim povečanjem letnega števila tropskih viharjev, ki se je pričelo sredi 1990-ih.« Ta vzorec se je nadaljeval v letu 2004, ko so opustoševalni hurikani zajeli Karibe in Mehiški zaliv ter terjali 2000 življenj, za sabo pa pustili hudo razdejanje.

Leta 2003 je Šrilanko udaril ciklon, ki je povzročil hude poplave, v katerih je umrlo najmanj 250 ljudi. Leta 2004 se je v zahodnem Tihem oceanu razvilo najmanj 23 tajfunov. Deset  jih je besnelo nad Japonsko in tam povzročilo ogromno škodo ter vzelo več kot 170 življenj. Poplave, ki so nastale zaradi močnega monsunskega deževja, so prizadele skoraj 30 milijonov ljudi v južni Aziji, še posebej v Bangladešu. Milijoni so ostali brez doma, skoraj trije milijoni so ga morali zapustiti in več kot 1300 ljudi je izgubilo življenje.

V letu 2003 je bilo kar nekaj močnih potresov. V Alžiru je bilo 21. maja v potresu poškodovanih 10.000 ljudi, 200.000 pa jih je izgubilo dom. V Iranu se je 26. decembra ob 5.26 zemlja močno stresla osem kilometrov južno od mesta Bam. Potres z magnitudo 6,5 je uničil 70 odstotkov mesta in zahteval 40.000 življenj, več kot 100.000 ljudi pa je ostalo brez doma. V tem letu je bila to naravna nesreča z največjim smrtnim davkom. Potres je razdejal tudi velik del 2000 let stare trdnjave Arg-e-Bam in tako to področje prikrajšal za dobičkonosno turistično znamenitost.

Natanko čez leto dni je bil nedaleč od severozahodne obale Sumatre potres z magnitudo 9 in je povzročil daleč najbolj morilske cunamije v pisani zgodovini. Smrtonosni valovi so terjali več kot 200.000 življenj, še veliko več ljudi pa se je ali poškodovalo ali ostalo brez doma ali pa se jim je zgodilo oboje. Smrtonosen cunamijev objem je zajel celó vzhodnoafriško obalo, čeprav je bil epicenter oddaljen dobrih 4500 kilometrov.

Ali se na obzorju zbirajo temnejši oblaki?

Ali so takšni dogodki znamenje tega, kar še pride? Glede vremenskih katastrof mnogi znanstveniki menijo, da spremembe v ozračju, ki jih povzroča človek, spreminjajo svetovno podnebje in prispevajo k ekstremnejšim vremenskim razmeram. Če ta ocena drži, prihodnost ni obetavna. Tveganje je še večje, ker danes vse več ljudi – bodisi po svoji izbiri ali ker ne gre drugače – živi tam, kjer je velika nevarnost naravnih nesreč.

Po statističnih podatkih je 95 odstotkov vseh žrtev naravnih nesreč v državah v razvoju. V bogatih državah je smrtnost po drugi strani nižja, so pa ekonomske izgube 75-odstotne. Nekatere zavarovalnice se celo sprašujejo, ali bodo lahko zaradi vse več izgub v nesrečah še naprej izplačevale zavarovalnine.

Naslednji članek bo razpravljal o nekaterih naravnih procesih, ki so vzrok katastrof, pa tudi kako človek s svojim ravnanjem morda povečuje uničevalnost teh katastrof. Prav tako bo obravnaval, ali ima človeštvo moč in željo narediti potrebne spremembe, da bi zemlja postala varen dom za prihodnje generacije.

[Slika na strani 3]

FRANCIJA, 2003: poletni vročinski val je v Evropi vzel 30.000 življenj; v Španiji je bilo 44,8 °C

[Vir slike]

Alfred/EPA/Sipa Press

 [Sliki na straneh 4, 5]

IRAN, 2003: potres v Bamu je zahteval 40.000 življenj; ženske objokujejo sorodnike ob množičnem grobišču

[Vir slike]

Ozadje in ženska: © Tim Dirven/Panos Pictures