Pogled v svet

Mit o rasti las

»Striženje ali britje ne vpliva na rast, zgradbo ali gostoto las in dlak,« piše v članku, ki je izšel v rubriki o zdravju in kondiciji, v The New York Timesu. Mit, da bodo lasje rastli hitreje in da bodo močnejši, če jih strižemo, je krožil več let. Vendar so večkratne raziskave od 1920-ih pokazale, da so »dolžina, zgradba in debelina lasu odvisne od genetskega zapisa in hormonov, ne pa od tega, kako pogosto se strižete ali brijete«, piše v članku. Zakaj se je ta mit obdržal? Morda zato, ker se mnogi ljudje začnejo striči oziroma briti zgodaj v življenju, ko rast njihovih las še ne doseže svoje najvišje stopnje in so lasje svetlejši. Poleg tega »je las pri korenini temnejši in debelejši, tako da so lasje, kadar jim postrižemo konice, videti močnejši«, piše v Timesu. »Na novo zrasli lasje po britju lasišča so lahko tudi bolj opazni kakor narastek pri dolgih laseh.«

 Previdno s hrupnimi igračami

»Hrupne igrače otrokom poškodujejo sluh,« piše v časopisu Toronto Star. Skupina kanadskih strokovnjakov za sluh je pregledala »40 igrač, ki so namenjene otrokom, mlajšim od treh let,« in ugotovila, da »je bilo najmanj 25 igrač tako glasnih, da bi lahko poškodovale mlada ušesa«, piše v časopisu. Mobilni telefonček se je izkazal za najglasnejšo igračo in je imel jakost 115 decibelov. Po besedah avdiologa Richarda Larocquea je ta jakost zvoka »nižja od glasnosti reaktivnega letala, a višja od večine diskotek«. Sedanja dopustna meja, ki jo je odobrilo kanadsko ministrstvo za zdravstvo, je 100 decibelov. Raziskava je pokazala, da »bi bil sluh bolj zaščiten, če bi bila dopustna meja za 30-minutno izpostavljenost hrupu 87 decibelov«, je pisalo v članku.

Da sestanki ne bodo sestankovanja

Številna podjetja ugotavljajo, da bi poslovni sestanki morali biti kratki, nepotrebne pa bi bilo treba celo ukiniti, piše v The New York Timesu. Da časa ne bi po nepotrebnem zapravljali, so se nekateri vodilni delavci zatekli k tako skrajnim ukrepom, kot so štoparice, piski s piščalko in neudobni stoli, ter tudi to, da morajo navzoči na sestanku stati. Takšnega mnenja pa očitno niso samo tisti na vodilnih položajih. V raziskavi, ki je zajela 600 delavcev, so bili na vrhu seznama kradljivcev časa navedeni »predolgi sestanki«. Patti Hathaway, avtorica knjige z nasveti, kako se spoprijemati z različnimi okoliščinami v službi, priporoča, naj vodilni delavci najprej pregledajo dnevni red sestanka, in se nato odločijo, ali je sestanek res potreben. Če je namen sestanka zaposlenim samo sporočiti informacije, naj premislijo, ali jih lahko pošljejo po elektronski pošti.

Podzemna drevesnica

»Vlažen rudnik je idealno okolje za rast dreves. Kot prvo sta tam stalna vlažnost in geotermična toplota s celoletno temperaturo 25 stopinj Celzija,« piše v časopisu Toronto Star. Inco Limited, podjetje za rudarstvo in kovine, ima od leta 1986, ne da bi to obešalo na veliki zvon, podzemno drevesnico. V rudniku Creighton, blizu kanadskega mesta Sudbury, v drevesnici pri 1400 metrih pod zemljo vsakič vzgojijo 50.000 sadik. Avtomatski sistem za zalivanje, ki je opremljen z uro, vsak dan poskrbi, da mala drevesa dobijo 2000 litrov gnojila in vode. Da bi ustvarili učinek sončne svetlobe, trideset 1000-vatnih žarnic »prvi teden gori 24 ur na dan, nato so žarnice tri tedne prižgane po 18 ur na dan, preostali čas pa gorijo po 12 ur, s čimer posnemajo dnevno svetlobo«, piše v časopisu. Obdobje rasti se prične konec januarja. Konec maja pa sadike smolnatega in banksovega bora že lahko presadijo na posest rudarskega podjetja in okoli nje. Nekaj teh drevesc podarijo tudi drugim.

Vrtnarjenje zmanjšuje posledice možganske kapi

»Vrtnarjenje ljudem, ki jih je zadela kap, prinese največje veselje do življenja,« poroča nemški časopis Gießener Allgemeine. Sedemdeset pacientov, ki so preživeli kap, so šest mesecev po rehabilitaciji vprašali, katere dejavnosti jih navdajajo z zadovoljstvom. Navedli so gospodinjska opravila, nakupovanje, kuhanje, branje, hojo, vožnjo, delo v službi in številne družabne dogodke. Toda vrtnarjenje je bila edina dejavnost, za katero so dejali, da povečuje veselje do življenja. Vrtnarjenje, po besedah delovne terapevtke Brigitte Oberauer, »pacientom po kapi omogoča, da se na določene reči lažje osredinijo in da ostanejo zbrani. Zaposluje njihove čute in jim sporoča, da so priča novi rasti in da življenje teče dalje. Po resni bolezni je to sporočilo zelo pomembno.« Delo na prostem je lahko dobro zdravilo tudi proti osamitvi zaradi bivanja v zaprtih prostorih, izboljša okretnost in izuri čut za ravnotežje.

Ali se bo za starejše sploh še lahko poskrbelo?

»Če ne boste že sedaj izboljšali življenjskih razmer in začeli načrtovati kake vrste organizirane pomoči starejšim, boste leta 2030 ali 2040 lahko doživeli humanitarno krizo globalnih razsežnosti,« opozarja Richard Jackson, direktor organizacije Global Aging Initiative v Washingtonu. Glede na mednarodno izdajo The Miami Heralda sta daljša življenjska doba in manjša stopnja rodnosti po vsem svetu pripeljali do tega, da je med prebivalstvom velik delež starejših. Pričakuje se na primer, da bo do leta 2050 število starejših v Mehiki s sedanjih 5 odstotkov naraslo na 20 odstotkov. Število starejših se izredno viša tudi v mnogih državah v razvoju, kot je Kitajska, za katero se pričakuje, da jih bo na sredini stoletja živelo 332 milijonov. Če se ne bomo podvizali in za potrebe starejših ustanovili »obsežnih socialnih služb«, bomo izgubili »bitko s časom«, piše v članku.

Pretirana uporaba zdravil pri otrocih?

Prebivalcem Brazilije in drugih držav je prišlo v navado, da otrokom že za vsako malenkost dajo zdravilo, poroča Folha Online. Številne družine imajo zalogo zdravil kar doma. Toda »v nasprotju z mišljenjem mnogih lahko celo zdravila, ki se jih da kupiti brez recepta, pustijo na otrokovem zdravju nepopravljivo škodo – če se uporabljajo nepravilno ali brez potrebe«. Mnoge bolezni pri otrocih, že navadni kašelj, bodo namreč prešle brez zdravil. »Naša kultura skuša vsak problem rešiti z zdravili,« pravi Lúcia Ferro Bricks, pediatrinja na Otroškem oddelku Klinične bolnišnice v São Paulu. Napačno se uporabljajo tudi dopolnila k hrani, saj bi bile otrokove potrebe največkrat lahko zadovoljene s primerno prehrano. »Ko me starši prosijo, naj jim predpišem vitamine, jim odvrnem, naj otroku pripravijo hranljiv sok iz svežega sadja,« še pravi zdravnica Bricks.