Pogled v svet

»Težavni« otroci se lahko poboljšajo

»Mnogi težavni osnovnošolci prerastejo svoje težave,« piše v The Sydney Morning Heraldu. »Postanejo lahko dobro prilagojeni najstniki.« Avstralski inštitut za preučevanje družine je v raziskavi spremljal napredek 178 otrok, starih 11 oziroma 12 let, pri katerih so opazili tri ali več naslednjih značilnosti – »zelo nasilno vedenje, pomanjkanje sodelovanja in samoobvladanja, težave z osredotočenostjo na naloge, visoka raven hiperaktivnosti, pa tudi vzkipljivost ali muhavost«. Šest let kasneje se je sto teh mladostnikov vedlo »skoraj enako kakor vrstniki iz kontrolne skupine, ki so jo sestavljali pridnejši otroci«. Kaj jim je pomagalo, da so se poboljšali? V poročilu piše, da se otroci, ki so postali srečni najstniki, niso toliko družili z asocialnimi vrstniki in da so jih starši skrbneje nadzirali.

 Mame medvedke se ne bojijo turistov

»Rjavim medvedom v divjini utegne navzočnost hrupnih ekoturistov nepričakovano koristiti,« poroča britanska revija New Scientist. Ko ljudje obiščejo oddaljena naravna področja, pogosto vplivajo na vedenje živali, kar ima včasih katastrofalne posledice. Toda britanski in ameriški raziskovalci, ki so na samotnih drstiščih lososov na zahodu Kanade preučevali rjave medvede, »so ugotovili, da so se odrasli samci ogibali turistov, [. . .] vendar pa ljudje niso motili medvedk in njihovih mladičev, ki so, kot je bilo videti, imeli hrup avtobusov kot iztočnico, da so nevarni samci zapustili reko,« piše v poročilu. »Tudi ko so samci povsem zapustili področje, se samice niso pojavile, vse dokler niso prišli turisti.« Medvedke očitno izkoriščajo priložnost, da obedujejo na najboljših območjih za hranjenje, saj ni nevarnosti, da bi samci napadli mladiče.

Bolni, vendar v službi

»Ljudje, ki se privlečejo v službo, čeprav se slabo počutijo,« kot poroča britanski spletni časopis Telegraph, si s tem utegnejo povečati verjetnost za razvoj bolezni srca. Znanstveniki z univerzitetnega kolidža v Londonu so v desetletni raziskavi preučevali podatke o zdravju in prisotnosti na delu več kot 10.000 londonskih državnih uslužbencev. Pri 30 do 40 odstotkih zaposlenih, ki med boleznijo niso ostali doma – tudi če je šlo samo za navaden prehlad – »se je v naslednjih letih pojavnost koronarne bolezni podvojila«, je dejal direktor raziskave sir Michael Marmot.

Najtežje prevedljiva beseda na svetu

BBC News poroča: »Ugotovljeno je bilo, da je najtežje prevedljiva beseda na svetu beseda ‚ilunga‘ iz cilubščine,« ki jo govorijo v Demokratični republiki Kongo. V anketi, ki so jo opravili med tisoč jezikoslovci, je ilunga dobila največ glasov. S to besedo opišejo »človeka, ki je vsakršno žalitev prvič pripravljen odpustiti, drugič jo tolerira, tretjič pa ne več«. Še ena visoko uvrščena beseda je bila japonska beseda naa, ki se uporablja le »v Kansaiu, delu Japonske, zato da bi z njo poudarili trditev ali komu pritrdili«. Po besedah Jurge Zilinskiene, generalne direktorice agencije za prevajanje in tolmačenje, ki je naročila anketo, »ljudje včasih pozabijo, da mora tolmač [. . .] prevajati ne samo iz enega jezika v drugega, ampak tudi iz ene kulture v drugo [in] včasih v teh kulturah preprosto ni pojma z enakim pomenom«.

Branje za zabavo izboljšuje šolske ocene

Branje za zabavo bolj prispeva k višjim ocenam kot »večurno učenje, izobrazba staršev, zapiski oziroma računalnik,« poroča ciudaddemexiški časopis Milenio. Študija več stotisoč srednješolskih sprejemnih izpitov kaže, da imajo učenci, ki posvečajo čas tako učenju kakor tudi branju za zabavo, več verjetnosti, da bodo v šoli uspešni. Ni treba, da so knjige, ki jih dijaki izberejo, povezane le s šolo, ampak so med njimi lahko tudi takšne, ki se berejo za užitek, kot so biografije, poezija in knjige o znanstvenih temah. Po drugi strani pa v poročilu piše, da imajo učenci, ki ne berejo, ampak dnevno precej časa preživijo pred televizijo, pogosto nižje ocene.

Lažni življenjepisi

Čeprav se iskalci zaposlitve na splošno želijo morebitnemu delodajalcu predstaviti v kar najboljši možni luči, pa se nekateri pri tem zatečejo k popolnim lažem. The Sydney Morning Herald poroča, da je študija podjetja Australian Background, ki se ukvarja s preverjanjem bodočih delojemalcev, pokazala, da je bilo od 1000 iskalcev zaposlitve 21 odstotkov takšnih, ki so potencialnemu delodajalcu lagali o svojih kvalifikacijah. Poleg tega časopis še dodaja, da »60 odstotkov tistih, ki so bili obsojeni za kakšno kaznivo dejanje, tega ni priznalo, tudi če so jih povprašali o tem«. »Kandidat[i] morda trdijo, da so vladali svetu,« pravi Gary Brack, izvršilni direktor, ki se ukvarja s svetovanjem delodajalcem. »Ko pa malo raziščeš, kaj so nazadnje delali, se lahko izkaže, da so vladali le majhnemu delu pisarne.«

Telesna nedejavnost celo smrtonosnejša od kajenja

Po izsledkih študije o navadah telesne vadbe 24.000 Hongkonžanov, ki so umrli leta 1998, »je nedejavno življenje smrtonosnejše od kajenja«. Pokazalo se je, da je bila zaradi telesne nedejavnosti nevarnost prezgodnje smrti pri moških višja za 59 odstotkov, pri ženskah pa za 33 odstotkov, poroča South China Morning Post. »Dobro je, če ne kadite. Toda če se ne gibate, ste [še vedno] zelo ogroženi,« je dejal Lam Tai-hing, vodja oddelka za socialno medicino na Hongkonški univerzi. Po mnenju profesorja Lama je že malo telesne vadbe bolje kot nič. Priporoča, da pol ure sedenja zamenjamo s hojo ali čiščenjem stanovanja.

Vse več sifilisa

V Italiji se je po poročanju italijanskega tednika Panorama število prijavljenih primerov sifilisa (spolno prenosljive bolezni) »v zadnjih dveh letih več kot podvojilo«. Po besedah Giampiera Carosija, predstojnika katedre za infekcijske in tropske bolezni na univerzi v Brescii, so okuženi predvsem mladi, ki nikoli niso obiskali kakšnega predavanja o zaščiti pred aidsom in ki pridejo na kliniko po prvi spolni izkušnji. Panorama poudarja, da sifilis pri 40 odstotkih okuženih napreduje do tretjega stadija, pri katerem »se notranje poškodbe razširijo na možgane, srce, kosti, sklepe, oči in jetra«.