Zakaj toliko ljudi živi v strahu?

ČLOVEŠTVO diha zrak, nabit s strahom. To je nevidno, vendar opazno razpoloženje, ki se dotakne skoraj vsakogar, četudi se ljudje zanj pogosto ne menijo. Kaj je ustvarilo takšno ozračje? Zakaj je nekatere ljudi strah, ko gredo iz hiše? Zakaj se mnogi ne počutijo varne na delovnem mestu? Zakaj mnoge skrbi varnost njihovih otrok? Zaradi katerih nevarnosti je ljudi strah v lastnem domu?

Vzroki za strah so seveda številni, toda mi bomo razpravljali o štirih nevarnostih, ki lahko ljudem grozijo neprestano – nasilje v mestih, spolno nadlegovanje, posilstvo in nasilje v družini. Pa najprej preiščimo nasilje v mestih. Ta tema je primerna še zlasti sedaj, ko skoraj polovica človeštva živi v urbanih naseljih.

Nevarnosti v mestih

Prva mesta so bila verjetno zgrajena za zaščito, toda danes so mnogi mnenja, da so mesta nevarna območja. Kar je nekdaj omogočalo zaščito, sedaj zbuja strah. Prenatrpana mestna središča so idealna za roparje in v nekaterih mestih je nevarno iti v revne, slabo razsvetljene soseske, v katerih je le nekaj policistov.

 Takšen strah ni vedno pretiran, saj zastrašujoče veliko ljudi umre nasilne smrti. Zaradi nasilja po poročilu Svetovne zdravstvene organizacije vsako leto po svetu umre 1,6 milijona ljudi. V Afriki po ocenah letno umre nasilne smrti 60,9 ljudi na vsakih 100.000 prebivalcev.

Mnogo ljudi, krajev in organizacij, ki so nekdaj veljali za varne, danes po mnenju marsikoga ogrožajo varnost. Denimo veliko igrišč, šol in trgovin sedaj velja za področja z zastrašujoče visoko stopnjo kriminala. V nekaterih primerih so se verski voditelji, socialni delavci in učitelji – tisti, ki bi morali ščititi – izneverili ljudem, ki so jim zaupali. Zaradi poročil, da nekateri od teh ljudi zlorabljajo otroke, starši svoje otroke neradi puščajo drugim v oskrbo. Policisti naj bi varovali ljudi, toda policijska korupcija in zloraba položaja sta v nekaterih mestih nekaj običajnega. V nekaterih državah so, kar se tiče »varnostnih« sil, med ljudmi še vedno živi spomini na državljanske vojne, v katerih so njihovi ljubljeni izginili, potem ko jih je odpeljala vojska. Torej v mnogih delih sveta policisti in vojaki strah širijo, namesto da bi ga zmanjševali.

V knjigi Citizens of Fear—Urban Violence in Latin America piše: »Prebivalci latinskoameriških prestolnic, ki živijo v enem od najbolj nevarnih okolij na zemlji, so v stalnem strahu. Na tem obsežnem območju vsako leto približno 140.000 ljudi umre nasilne smrti in vsak tretji je neposredno ali posredno žrtev nasilja.« Tudi v glavnih mestih drugod po svetu so politični protesti pogosti. Ko takšni protesti postanejo nasilni, mnogi posamezniki izkoristijo nered in ropajo trgovine, čemur sledi vsesplošni kaos. Ljudje, ki delajo v mestu, se zlahka znajdejo ujeti med jezno množico.

V mnogih državah je nastal velik prepad med življenjskim standardom revnih in bogatih, kar povzroča prikrito zamero. Razdražene množice, ki se čutijo prikrajšane za osnovne potrebščine, pustošijo po ekskluzivnih soseskah elitnega sloja. Res je, da do tega v nekaterih mestih še ni prišlo, vendar so razmere videti kakor tiktakajoča bomba, ki bo vsak čas eksplodirala, nihče pa ne ve točno kdaj.

Tatovi in revolucionarji so že dovolj velika strah zbujajoča nevarnost, toda obstajajo še drugi vzroki za tesnobnost, ki dodatno prispevajo k temu, da med ljudmi vlada strah.

Groza pred spolnim nadlegovanjem

Za milijone žensk so žvižgi, opolzke geste in poželjivo buljenje vsakodnevna nočna mora. V Asia Week piše: »Raziskave odkrivajo, da je ena od štirih Japonk v javnosti spolno napadena in da se 90 % teh napadov zgodi na vlakih. [. . .] Samo 2 % žrtev med napadom ukrepata. Večina je kot glavni razlog za svoj molk navedla strah pred napadalčevim odzivom.«

V Indiji spolno nadlegovanje dramatično narašča. »Vsakič ko ženska stopi iz hiše, se je poloti strah,« razlaga tamkajšnja novinarka. »Na vsakem koraku jo doleti žaljivo poniževanje in nespodobne opazke.« Iz indijskega mesta, v katerem so ljudje ponosni na svoje sorazmerno varne ulice, prihaja poročilo: »Problem [tega mesta] ni na ulici, temveč v pisarni. [. . .] Petintrideset odstotkov anketiranih žensk je  trdilo, da so bile na delovnem mestu spolno nadlegovane. [. . .] Dvainpetdeset odstotkov žensk je dejalo, da iz strahu pred spolnim nadlegovanjem raje sprejmejo manj plačano delovno mesto [. . .], kjer imajo opravka [samo] z ženskami.«

Strah pred posilstvom

Izguba dostojanstva ni edino, česar se je ženskam bati. Spolno nadlegovanje včasih pomeni nevarnost posilstva. Razumljivo je, da je posilstvo kriminalno dejanje, ki se ga ženske bojijo celo bolj kot umora. Ženska se morda naenkrat znajde sama na kraju, kjer jo obide strah pred posilstvom. Lahko da vidi moškega, ki ga ne pozna oziroma mu ne zaupa. Srce ji razbija, ko živčno poskuša oceniti dogajanje. ‚Kaj bo naredil? Kam lahko pobegnem? Ali naj kričim?‘ Če so takšna doživetja pogosta, lahko to terja vse večji davek na njenem zdravju. Zaradi takšnih strahov mnogi ljudje nočejo živeti v mestu oziroma raje ne hodijo tja.

»Strah, tesnobnost in stiska vsak dan spremljajo življenje mnogih žensk v mestu,« piše v knjigi The Female Fear. »Iz strahu pred posilstvom ženska čuti, da mora biti vedno na preži, previdna in pozorna, in zaradi tega občutka čuti tesnobo in postane napeta, če kdo hodi tik za njo, še zlasti ko je tema. To je [. . .] občutek, ki se ga ženske nikoli povsem ne osvobodijo.«

Mnogo žensk je žrtev nasilnih kriminalnih dejanj. Vendar so skoraj vse ženske žrtev strahu pred nasiljem. V The State of World Population 2000, publikaciji Združenih narodov, piše: »Po svetu najmanj tretjino žensk pretepajo, silijo v spolnost ali kako drugače zlorabljajo – najpogosteje tisti, ki jih te ženske poznajo.« Ali se je strah naselil še drugam? Kako razširjeno je to, da je ljudi v lastnem domu strah?

Strah pred nasiljem v družini

Po celem svetu možje na skrivaj pretepajo svoje žene, da bi si jih podredili. Ta velika krivica je bila marsikje šele pred nedavnim priznana kot kriminalno dejanje. V nekem poročilu iz Indije je pisalo, da »najmanj 45 odstotkov Indijk njihovi možje klofutajo, brcajo ali pretepajo«. Zloraba v zakonu je svetovna nevarnost, ki resno ogroža zdravje. Glede ameriških žensk, starih od 15 do 44 let, Zvezni preiskovalni urad poroča, da jih je več poškodovanih pri nasilju v družini kot pa v prometnih nesrečah, ropih in pri posilstvih skupaj. Torej je nasilje v družini veliko več kot občasni prepiri, ki prerastejo v izmenjavo klofut. Veliko žensk je strah, da bodo v lastnem domu poškodovane in izgubile življenje. Kanadska nacionalna raziskava je pokazala, da se je tretjina žensk, ki so žrtve nasilja v družini, v določenem trenutku bala za svoje življenje. V Združenih državah sta dva raziskovalca prišla do sklepa: »Za ženske je dom najnevarnejši kraj in pogosto prizorišče krutosti in mučenja.«

Zakaj je toliko žensk ujetih v takšne nevarne medsebojne odnose? Mnogi se sprašujejo: ‚Zakaj ne poišče pomoči? Zakaj ga ne zapusti?‘ Povečini zaradi tega, ker jo je strah. Za strah pravijo, da je tipičen del nasilja v družini. Surovi moški svoje žene običajno nadzirajo z nasiljem, nato pa jih utišajo z grožnjo, da jih bodo ubili. Tudi če pretepana žena zbere pogum in poišče pomoč, je morda vedno ne dobi. Celo med ljudmi, ki sicer sovražijo druge oblike nasilja, obstaja težnja, da nasilja nad ženami ne jemljejo resno, se zanj ne menijo oziroma ga opravičujejo. Poleg tega je zunaj doma takšen mož videti nadvse prijeten. Prijatelji pogosto ne morejo verjeti, da svojo ženo pretepa. Ker mnogim zlorabljanim ženam nihče  ne verjame in ker se nimajo kam zateči, menijo, da nimajo druge izbire, kot da živijo v nenehnem strahu.

Pretepane ženske, ki pa zapustijo partnerja, včasih postanejo žrtve drugačnega nadlegovanja, znanega kot zalezovanje. V Severni Ameriki je v nedavni raziskavi med več kot tisoč ženskami v zvezni državi Louisiani več kot 15 odstotkov žensk dejalo, da so bile zalezovane. Predstavljajte si njihov strah. Povsod, kamor greste, vidite človeka, ki vas je ogrožal. Kliče vas po telefonu, vam sledi, vas opazuje in vas čaka. Morda vam celo ubije hišnega ljubljenčka. To je kampanja ustrahovanja!

Sami morda niste žrtev takšnega strahu. Koliko strah kljub temu vpliva na vaše vsakodnevno življenje?

Ali strah vpliva na vaše ravnanje?

Živimo v svetu, ki ga prežema strah, zato se morda ne zavedamo, koliko naših dnevnih odločitev vodi strah. Kako pogosto strah vpliva na vaše ravnanje?

Ali se zaradi strahu pred nasiljem vi, oziroma vaša družina, ogibate tega, da bi se po temi sami vračali domov? Ali strah vpliva na to, kdaj in koliko uporabljate javna prevozna sredstva? Ali nevarnosti, povezane z vožnjo na delo in z njega, vplivajo na to, katero službo boste sprejeli? Ali je strah pred sodelavci oziroma ljudmi, s katerimi bi morali imeti opravka, vplival na vašo izbiro zaposlitve? Ali je strah vplival na vaše družabno življenje oziroma na to, katero razvedrilo si izberete? Vas morda strah pred tem, da bi srečali razgrajaške pijance in množice ljudi, odvrača od tega, da bi se udeležili določenih športnih prireditev in koncertov? Ali strah vpliva na to, kaj počnete v šoli? Mnogi starši se bojijo, da bi njihovi otroci postali prestopniki, kar vpliva na to, katero šolo izberejo za otroke. In strah je prav gotovo vzrok, zakaj se veliko staršev odloči, da hodijo po otroke v šolo, čeprav bi ti lahko šli peš ali pa z javnim prevoznim sredstvom.

Človeštvo res diha zrak, ki je nabit s strahom. Vendar nas strah pred nasiljem spremlja že skoraj vso zgodovino. Ali res lahko pričakujemo, da se bo kaj spremenilo? Ali lahko le sanjamo, da bomo kdaj osvobojeni strahu? Ali obstaja kakšen trden temelj, da si lahko obetamo prihodnost, v kateri se nikomur ne bo treba bati ničesar slabega?