Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Mladi, ki pogumno pričujejo

Mladi, ki pogumno pričujejo

Mladi, ki pogumno pričujejo

Mnogo mladih med Jehovovimi pričami o svoji veri pogumno govori v šoli in v službi oznanjevanja, in pri tem so zelo uspešni. Razmislimo o naslednjih zgledih. *

»Ko sem hodila v tretji razred osnovne šole,« pravi Kristina, »je učiteljica vsakemu učencu dala zvezek, v katerega naj bi zapisal, kaj vsak dan počne. Učiteljica je povedala, da bo nato ta zvezek prebrala in v vsakega kaj napisala. Odločila sem se, da bom opisala mojo naslednjo predstavitev v Teokratični strežbeni šoli. Učiteljica je bila videti navdušena, zato sem jo povabila, naj pride v kraljestveno dvorano in prisluhne moji predstavitvi. In res je prišla, z njo pa je bila tudi učiteljica, ki me je učila v prvem razredu. Kasneje je celemu razredu povedala, kako zelo ji je bil všeč moj govor. Bila sem zelo vesela. Vendar to še ni vse. Približno leto kasneje sem lahko svoje doživetje povedala na okrajnem zboru Jehovovih prič, na katerega je prišla tudi moja učiteljica. Kasneje sva jo obiskali s prijateljico, ki je pionirka, in ji predstavili knjigo Spoznanje, ki vodi v večno življenje. Prišla je tudi na eno naših območnih zborovanj!«

Sydnee je že pri šestih letih svojim sošolcem pogumno in vešče govorila o resnici iz Božje Besede, tudi o stanju, v katerem so mrtvi, in o tem, kakšen položaj ima Jezus v primerjavi z Bogom. »Bila je goreča in neustrašna majhna pričevalka,« pravi njena mati. Na koncu prvega šolskega leta je Sydnee povedala, da je žalostna. »Skrbi me za moje sošolce,« je povedala. »Kako se bodo poučili o Jehovu?« Sydnee je imela zamisel. Zadnji dan šole je vsakemu učencu dala zavito darilo. To je bila knjiga Moja knjiga Biblijskih zgodb. Svojim sošolcem je razdelila 26 knjig in jim pojasnila, da lahko darilo odprejo šele doma, skupaj s starši. Sydnee na sošolce gleda kot na svoje osebno področje. Poklicala jih je celo po telefonu, da bi izvedela, kako jim je bila knjiga všeč. Neka deklica ji je povedala, da skupaj z mamico vsak večer bereta to knjigo.

Ko je imela Ellen 15 let, je svojemu učitelju zgodovine dala nekaj izvodov revije Prebudite se!. »Zelo so mu bili všeč,« pravi, »in sedaj Prebudite se! prebira že dve leti.« Ellen nadaljuje: »Nedavno sem mu dala knjigo Moja knjiga Biblijskih zgodb in povedal mi je, da je njegovima hčerama zelo všeč. Zato sem mu dala tudi knjigo Uči se od Velikega učitelja. Kasneje mi je poslal kartico, na kateri je pisalo: ‚Najlepša hvala za knjigi. Dekleti in tudi mene sta povsem prevzeli. Zares je lepo videti mladega človeka, ki je tako trdnega značaja in predan, kot si ti. Ni ga darila, ki bi se lahko primerjalo z darilom, ki ga imaš, namreč s tvojo vero. Naučila si me več, kot bi jaz sploh lahko naučil tebe!‘ Iz tega doživetja sem se naučila, kako zelo ljudje cenijo biblijsko resnico, kadar se potrudimo in jim jo predstavimo.«

Daniel je bil star šest let, ko je vzpostavil svoj prvi biblijski pouk. »Mamo sem že pred tem spremljal na njene pouke,« pravi, »vendar sem želel imeti nekoga, ki bi ga sam učil.« Daniel si je izbral gospo Ratcliff – starejšo ženico, ki ji je dal biblijsko literaturo. »Želim vam pokazati mojo najljubšo knjigo, ki ima naslov Moja knjiga biblijskih zgodb,« ji je rekel. Dodal je še: »Zanima me, ali lahko pridem vsak teden in vam jo berem.« Gospa Ratcliff je Danielovo ponudbo sprejela. »Z njo smo pričeli preučevati nekoliko kasneje istega dne,« pravi Laura, Danielova mama. »Daniel in gospa Ratcliff sta se izmenjevala pri branju odstavkov, nato pa ji je Daniel prebral izbrane svetopisemske stavke, ki so bili navedeni na koncu zgodbe. Jaz sem Daniela spremljala, vendar je bila gospa Ratcliff videti odločena, da se bo o teh stvareh pogovarjala samo z njim!« Sčasoma je Daniel pričel z gospo Ratcliff preučevati knjigo Tudi ti lahko večno živiš v raju na zemlji. Do takrat je bila Danielova mlajša sestrica Natalie že dovolj stara, da se je naučila brati, pa se jima je pridružila. Gospa Ratcliff je imela veliko vprašanj in nekatera so bila kar težka. Vendar sta si Daniel in Natalie pomagala s knjižico Biblijske teme za razpravljanje in s konkordanco na koncu Biblije, da bi ji lahko odgovorila s Svetim pismom. Gospa Ratcliff, ki je bila vse življenje katoličanka, je bila navdušena nad tem, kar se je učila. »Želim si, da bi Biblijo pričela preučevati že pred leti!« je povedala na koncu enega od poukov. Žal je gospa Ratcliff nedavno umrla, stara 91 let. Vendar ji je preučevanje Biblije pomagalo, da se je seznanila z dragocenimi resnicami, tudi z biblijskim upanjem na vstajenje, ko bo zemlja spremenjena v raj. Daniel je sedaj star deset let in vodi dva biblijska pouka. Natalie je stara osem let in preučuje Biblijo z deklico, ki je njenih let.

Mladi, kot so Kristina, Sydnee, Ellen, Daniel in Natalie, so v veselje svojim krščanskim staršem. Še bolj pomembno pa je, da razveseljujejo Jehovovo srce. Jehova ne bo pozabil ljubezni, ki jo takšni mladi pokažejo do njegovega imena. (Pregovori 27:11; Hebrejcem 6:10)

[Podčrtna opomba]

^ odst. 2 Vse publikacije, omenjene v tem članku, so izdali Jehovove priče.

[Sliki na strani 18]

Kristina (na vrhu) in Sydnee

[Slika na strani 19]

Daniel in Natalie

[Slika na strani 19]

Ellen