Neverjetni morski »sesalniki«

Od pisca za Prebudite se! s Fidžija

»Počasi kakor urni kazalec polzijo po morskem dnu ali pa si srebajoč utirajo pot skozi bogato organsko blato. Najdemo jih povsod v oceanu, od bibavičnega pasu do največjih globin. Kakor miniaturna čreda gnujev počasi stopicajoča po planjavah globoko v morju, se pasejo na bogatem organskem snegu, ki je priplesal dol.« (Philip Lambert, kurator Kraljevega muzeja Britanske Kolumbije)

MORDA ste presenečeni, da bi se kdo tako lirično izražal o skromni morski kumari oziroma brizgaču. Saj to bitje vendarle opisujejo kot »nekakšno brezglavo gumasto klobaso«. Ali je na tej živali še kaj več?

Izredno uspešna vrsta

Brizgači naj bi bili sorodniki morskih zvezd in morskih ježkov. Čeprav so navidez podobni polžem, pa so precej drugačni od pravih morskih polžev, ki nimajo lupine. Dozdaj je bilo odkritih več kot 1100 vrst brizgačev. Mnogi od njih – tudi užitne vrste – so preprostega videza. Druge prekriva nadvse eksotično okrasje. Mnoge vrste imajo na koži izrastke, zaradi katerih spominjajo na vrtne kumare z bodičastimi izboklinami.

Nekateri brizgači so mikroskopsko majhni, drugi pa lahko zrastejo v dolžino do pet metrov. Večina pa jih meri od 10 do 30 centimetrov. Po ocenah na globini 8000 metrov več kot 90 odstotkov vseh živih bitij spada med brizgače, tako da je ta vrsta dominantna v nekaterih morskih jarkih. Čeprav jih večina živi na morskem dnu, le malo globokomorskih vrst lahko plava.

V vseh svetovnih oceanih najdemo brizgače, ki se ves čas pasejo po organskem blatu. Na morskem dnu kakor skupina sesalnikov čistijo blato tako, da goltajo velike količine usedlin, filtrirajo organske snovi in izločajo  čist pesek. Na enem hektarju koralnega grebena lahko živi celo 5000 brizgačev.

Hranijo se z mikroskopskimi organizmi ter drobci razpadlih rastlin in živali, ki bodisi ležijo na dnu ali pa jih mimo prinese tok. Hrano zaznajo in lovijo z do 30 peresastimi lovkami, ki imajo na konicah posebne živčne končiče. Preden grejo zopet iskat hrano, vsako lovko »obliznejo«.

Nekatere vrste brizgačev so »gostitelji« in strežejo svojim »gostom«. »Gosti« so ribe in druga bitja, ki živijo v črevu gostitelja in pridejo ven ponoči, da bi se hranili. Med njimi je 27 vrst strmorincev iz družine Carapidae. Ko se prestrašijo, jih lahko vidimo, kako jo ucvrejo nazaj v svoje skrivališče. Znano je, da se občasno hranijo s stanodajalčevimi razmnoževalnimi in dihalnimi organi. Vendar s tem gostitelju ne škodijo, saj ima brizgač sposobnost regenerirati manjkajoče tkivo.

V nevarnosti iznajdljivi

Brizgači očitno zaslužijo, da si jih pošteno ogledate, ko jih boste videli v morju. Toda pozor! Če se ti morski »sesalniki« počutijo ogrožene, imajo v rokavu kar nekaj trikov, zato da bi vas zmedli. Nekateri denimo izvržejo dolge lepljive niti, v katere se plenilci zapletejo ali pa s tem odvrnejo njihovo  pozornost. Te se hitro strdijo, nesrečne človeške žrtve pa nimajo druge izbire, kot da pobrijejo dlake, ki so bile v stiku z gumastimi nitmi.

Drugi brizgači proizvajajo toksin po imenu holoturin. Ta je za številne vrste rib smrtonosen. Zdi se, da je za ljudi neškodljiv, vseeno pa je nevaren za oči in lahko povzroči izpuščaje na koži. Otočani ga že več generacij uporabljajo, da zastrupijo, ubijejo ali omamijo ribe, ki jih lovijo za hrano, prav tako pa učinkovito odganja morske pse. Raziskave kažejo, da je iz toksinov, ki jih proizvajajo brizgači, morda možno razviti zdravila za raka in okužbe. Različni izvlečki, pripravljeni iz brizgačev, se v alternativni medicini uporabljajo za zdravljenje artritisa, obnovo hrustanca in zniževanje krvnega tlaka. Te živali se tudi predeluje, da bi se iz njih dobilo vitaminske in mineralne dodatke.

Toda brizgač ima še eno presenečenje, ki ga hrani le za najbolj nevarne okoliščine – odziv, ki da samoobrambi nov pomen. Ko ga skušate premakniti, se ob straneh dobesedno razpre in izvrže drobovje. Zgroženi nad tem šokantnim, pretiranim odzivom se sprašujete, s čim ste povzročili tako grozen konec tega ubogega bitja! Toda ne skrbite! Po vsej verjetnosti ga niste ubili. Bili ste namreč priča izjemni metodi pobega. V nekaj tednih bodo tej trdoživi živali zrasli novi notranji organi!

Povpraševanje po njih ostaja

Tako v zmerno toplih kot tropskih vodah še vedno živi starodaven poklic lovljenja brizgačev. Pravzaprav nekateri potapljači tvegajo celo svojo glavo in poškodbe, da bi povečali ulov. Večina ulovljenih brizgačev je prav kakor že dolga stoletja namenjena na Kitajsko in v druge dežele na vzhodu. Sušene brizgače za prodajo pripravljajo tako, da jih naprej zavrejo v slani vodi, nato jim odstranijo drobovje, jih prekadijo in sušijo na soncu. Danes so na voljo tudi zmrznjeni brizgači.

Ali se bo brizgač oziroma morska kumara znašla na vašem krožniku? Morda se bo. Čeprav se imenuje kumara, je verjetno ne boste našli v solati. Ko brizgača skuhate, postane želatinast in skoraj prosojen. Z njim zgoščujejo in začinjajo juhe. Na Fidžiju lokalne vrste pripravljajo na tradicionalni način s kokosovo kremo. Pripravljena jed je okusna in žilava ter spominja na ribo.

Kljub temu te zadržane in tihe živali niso le okusna jed. Brizgačem zares veliko dolgujemo, saj z neprestanimi hišniškimi deli ohranjajo naša morja zdrava. Ti neverjetni morski »sesalniki« tiho slavijo svojega Stvarnika! (Psalm 104:24, 25)

 [Okvir/slike na strani 24]

Posebnosti brizgačev

▪ Dihala brizgačev se zelo razlikujejo od tega, kar imamo za normalno. Skozi črevo potegnejo vodo, kisik pa posrkajo v stene dvodelnih razvejanih vodnih pljuč. Nekatere globokomorske vrste zbirajo kisik s celotno površino telesa. Nekatere celo dihajo skozi kožo na svojih nožicah.

▪ Namesto kosti imajo brizgači osikule (ploščice), zaradi katerih so mnogi tako značilnega kumarastega videza. Ko osikule pogledamo skozi elektronski mikroskop, vidimo, da so osupljivo oblikovane v kolesaste, sidraste in kavljaste bodice, ki so vložene v povrhnjico in ji dajejo usnjat videz. Ti zapleteni drobceni apnenčevi kristali so pri vsaki vrsti nekoliko drugačni in zato uporabni za prepoznavanje.

▪ Brizgači se premikajo s pomočjo hidravlike. Na stotine votlih brazdnih nožic, ki jih nadzira vodovodni sistem z zaklopkami, dela usklajeno. Širjenje in krčenje mehurčkov požene vodo v nožice, tako da se te v pravilnem zaporedju iztegnejo in se brizgač lahko premakne v želeno smer.

▪ Običajno se razmnožujejo z zunanjo oploditvijo. Prostoplavajoči zarodki se potem ustalijo na morskem dnu. Nekatere vrste pa so znane po bolj drastičnih metodah. Dobesedno se podolgem raztrgajo na dvoje. Neverjetno je, da manjkajoče telesne dele potem regenerirajo. Ta metoda nespolnega razmnoževanja zahteva precejšnjo reorganizacijo tkiv v obeh delih.

[Viri slik]

Zgornja vstavljena slika: © David Wrobel/Visuals Unlimited; ozadje: © Phillip Colla/SeaPics.com; spodaj levo: © Doug Perrine/SeaPics.com

[Slika na strani 23]

Brizgač, ki je izvrgel lepljive obrambne niti

[Slika na strani 23]

Brizgač vrste Parastichopus parrimensis

[Slika na strani 23]

Brizgač z eno od lovk v svojih ustih

[Slika na strani 25]

Tradicionalno pripravljen brizgač s kokosovo kremo

[Navedba vira slike na strani 22]

http://www.JohnHarveyPhoto.com

[Navedba vira slike na strani 24]

Od zgoraj navzdol: Courtesy Bruce Carlson, Georgia Aquarium; courtesy of UC Museum of Paleontology, www.ucmp.berkeley.edu; © Houseman/BIODIDAC; Ocean Sky Diving, Hong Kong