Pogled v svet

Spanje nam pomaga pri reševanju problemov

»Mnogi so opazili, da se problem, ki ga pred spanjem niso mogli rešiti, zjutraj zdi veliko preprostejši, kakor da so se možgani ponoči tiho ukvarjali z njim,« poroča londonski The Times. Nemški znanstveniki pravijo, da so zdaj odkrili dokaze za to, svoje izsledke pa so objavili v reviji Nature. Šestinšestdeset prostovoljcev so naučili dve pravili za reševanje matematičnega problema, vendar jim niso razkrili tretjega, ki je do pravilne rešitve vodil po krajši poti. Nekaterim prostovoljcem so potem dovolili spati, drugi pa so morali ostati budni vso noč ali ves dan. »Spanje je delalo čudeže,« poroča londonski The Daily Telegraph, ki je pisal o isti študiji. Pri tistih, ki so spali, »se je v primerjavi s tistimi, ki so morali bedeti, verjetnost, da se bodo domislili tretjega pravila, podvojila«. Znanstveniki so opravili dodaten poskus, zato da bi se prepričali, da dobljeni rezultati niso bili posledica tega, da je bila speča skupina spočita in osvežena. Skupinama so drug problem predstavili zjutraj po prespani noči ali pa zvečer, potem ko so bili ves dan budni. Tokrat ni bilo nobene razlike v uspešnosti skupin, kar kaže, da »niso spočiti možgani tisti, ki vplivajo, ampak možgani, ki so se med spanjem reorganizirali,« piše v The Timesu. Raziskovalec in psiholog Ullrich Wagner je sklenil: »Spanje zato deluje kot proces kreativnega učenja.«

 Potrošništvo in otroci

Današnji ameriški otroci in mladostniki so »najbolj z znamkami obremenjena, potrošniško usmerjena in materialistična generacija v zgodovini«, pravi Juliet Schor, sociologinja z bostonskega kolidža, ki je preučevala, kako potrošništvo vpliva na otroke. Simptomi potrošniške usmerjenosti obsegajo »močno zaskrbljenost glede osebnega videza in oblačil, obsedenost s slavo in bogastvom, vse več gledanja televizije, preživljanje vse več in več časa na spletu ter igranje videoiger«, trdi kanadski časopis Globe and Mail. Profesorica Schorjeva je ugotovila, da so otroci, ki neprestano razmišljajo o rečeh, ki jih želijo kupiti, več sanjarili o tem, da bi obogateli. »Prav tako postanejo vedno bolj samokritični in nezadovoljni s svojim življenjem v primerjavi s prikazom življenja po televiziji in v oglasih.« Po drugi strani je bilo, kot še poroča Globe, ugotovljeno, da imajo otrocih, ki niso toliko materialistični, manj depresij, tesnobnosti in psihosomatskih težav, več samospoštovanja in boljše odnose s starši.

Po lastni želji izdana prepoved hazardiranja

»V Franciji se po ocenah število zasvojenih s hazardiranjem giblje od 300.000 do 500.000,« je objavil francoski dnevnik Le Figaro. Vendar pa se zasvojeni hazarderji vse bolj zavedajo, da bi se morali znebiti te navade. V časopisu piše, da se je 28.000 ljudi v Franciji prostovoljno odločilo za to, da jim prepovejo zakonito hazardiranje. Policijo so zaprosili, naj jim za najmanj pet let prepove vstop v igralnice. Francoska policija poroča, da letno dobijo od 2000 do 3000 takšnih prošenj in da se je v desetih letih njihovo število za šestkrat povečalo. Mnogi kompulzivni hazarderji bi radi, da bi njihova zasvojenost veljala »za enako resen problem javnega zdravja, kot so zloraba tobaka, alkohola in drog,« piše v Le Figaru.

Ingver lajša jutranjo slabost

»Ingverjeva korenina blaži jutranjo slabost v prvih mesecih nosečnosti,« pravi časopis Australian. V raziskavi, ki so jo opravili na Univerzi Južne Avstralije, so ugotovili, da je pri ženskah, ki so zanosile šele pred kratkim, vsakodnevno jemanje približno enega grama ingverja zmanjšalo jutranjo slabost. Ingver je marsikje ljudsko zdravilo za to težavo. Vendar pa njegova učinkovitost ni bila znanstveno potrjena. Študija je odkrila, da je ingver enako učinkovit kot dnevni odmerek vitamina B₆, še enega pogosto predpisanega zdravila.

Krvne transfuzije povišujejo stopnjo smrtnosti

Študija, objavljena v reviji JAMA (reviji Ameriškega zdravniškega združenja), je odkrila, da je bilo pri pacientih z akutnim koronarnim sindromom, ki so redno dobivali transfuzije, večje tveganje, da umrejo, kot pri tistih, ki transfuzij niso dobivali. »Tveganje smrti, povezano s transfuzijo, je ostalo povečano tudi ob upoštevanju demografskih značilnosti in dogodkov v bolnišnici, kot so krvavitve in invazivni posegi,« pravi poročilo. Zdravniki, ki so opravljali študijo, svoje izsledke povzemajo z naslednjimi besedami: »Svarimo pred rutinsko rabo krvnih transfuzij za vzdrževanje dozdevno standardnega nivoja hematokrita pri stabilnih pacientih z ishemično boleznijo srca.«

Razkol med anglikanci

Philip Jensen, sidneyjski starešina anglikanske cerkve in eden najbolj uglednih avstralskih prelatov, je nedavno javno ožigosal canterburyjskega nadškofa za »teološkega vlačugarja, ki dobiva plačo pod lažno pretvezo,« poroča avstralski časopis The Age. Jensen je voditelja svoje cerkve obsodil zaradi liberalnih stališč do vprašanja homoseksualnosti. The Age še piše: »Anglikanska cerkev po svetu je razklana glede homoseksualnosti. Veliko afriških in azijskih cerkva je pretrgalo vezi s cerkvijo v Kanadi, ker blagoslavlja homoseksualne zveze, pa tudi s cerkvijo v ZDA, ker je izvolila škofa, javno znanega kot homoseksualca.«

Milijarda otrok trpi

The New York Times poroča, da glede na besede Sklada Združenih narodov za otroke več kot polovica vseh otrok po svetu – več kot milijarda – trpi skrajno pomanjkanje. Velik del napredka, doseženega v zadnjih 15 letih, so izničili vojne, aids in revščina. Od leta 1990 so vojne – 55 od teh je bilo državljanskih vojn – terjale po ocenah 3,6 milijona smrtnih žrtev in skoraj polovica je bilo otrok. V mnogih takšnih spopadih otroke ugrabijo uporniki, posilijo ali pa pošljejo v boj. Nedohranjenost je v razmahu, zdravstvene oskrbe pa pogosto sploh ni. Število otrok, ki so zaradi aidsa osiroteli, je leta 2003 doseglo 15 milijonov. Več kot dva milijona otrok je delalo v spolni industriji. In medtem ko so se letni stroški za vojsko povzpeli do 740 milijard evrov, bi boj proti revščini, kot piše v poročilu, stal samo od 30 do 50 milijard evrov.