Kaj tiči za stanovanjsko krizo?

JEZIK PREDVAJANJA:

Kaj tiči za stanovanjsko krizo?

NA OBROBJU velikega afriškega mesta živi 36-letna Josephine s svojimi tremi sinovi, ki so stari od šest do enajst let. Za preživetje zbira prazno plastično embalažo in jo prodaja bližnji tovarni za reciklažo. S tem garaškim delom prisluži manj kot dva dolarja na dan. V tem mestu je to komajda dovolj, da nahrani družino ali otrokom plača šolanje.

Ob koncu dneva se vrne domov, kakor je prisiljena imenovati svoje neprimerno bivališče. Stene so narejene iz gline in pečenih opek iz blata, ki jih skupaj držijo tanke veje. Streha iz rjaste železne pločevine, pocinkane pločevine in plastike ni pritrjena. Nanjo so naloženi kamenje, les in kosi stare kovine, da je hud veter ne odnese. »Vrata« in »okno« so iz strgane vrečevine, kar pa ne ščiti prav preveč pred slabim vremenom – kaj šele pred morebitnimi vsiljivci.

Vendar celo ta skromni dom pravzaprav ni njen. Josephine in njeni otroci živijo v stalnem strahu pred tem, da se bodo morali prisilno izseliti. Zemlja, na kateri stoji njihovo neustrezno bivališče, je namenjena širjenju bližnje ceste. Podobne razmere so na žalost v mnogih državah po svetu.

Strupen dom

V »revnih bivališčih,« pravi Robin Shell, višji uradnik pri mednarodnem programu za pomoč pri nastanitvi, »se otroci sramujejo doma, [. . .] družina je nenehno bolna in [. . .] nikoli ne vedo, kdaj bo prišel vladni uradnik ali lastnik in porušil [njihov dom]«.

Starši so zaradi takšnih življenjskih razmer prisiljeni, da so nenehno v skrbeh za zdravje in varnost svojih otrok. Pogosto večino časa in energije porabijo za zadovoljevanje osnovnih potreb otrok, kot so hrana, počitek in streha nad glavo, zato nimajo možnosti, da bi se ukvarjali z izboljšanjem svojih razmer.

Nepoznavalec razmer bi morda zlahka sklenil, da bi si revni lahko izboljšali razmere, če bi prevzeli malo več iniciative. Vendar le reči ljudem, naj si bolj prizadevajo za izboljšanje svojih razmer, ni odgovor. S stanovanjsko krizo so povezani močni dejavniki, ki jih ne more nadzirati noben posameznik. Raziskovalci kot glavne krivce omenjajo rast prebivalstva, hitro urbanizacijo, naravne nesreče, politične prevrate in trdovratno revščino. Omenjenih pet dejavnikov, podobno kakor pet prstov stisnjene roke, stiskajo mnoge današnje revne ljudi.

Vse več prebivalstva

Po splošnih ocenah vsako leto potrebuje nastanitev dodatnih 68 do 80 milijonov ljudi. Po podatkih Sklada Združenih narodov za dejavnosti o prebivalstvu je število svetovnega prebivalstva leta 2001 preseglo 6,1 milijarde in po pričakovanjih naj bi leta 2050 štelo med 7,9 in 10,9 milijarde. Še bolj streznjujoče je to, da naj bi po napovedih v naslednjih dveh desetletjih 98 odstotkov tega porasta bilo v državah v razvoju. Te ocene že same po sebi predstavljajo ogromen stanovanjski izziv. Vendar ta izziv še oteži dejstvo, da so v večini držav najhitreje rastoča že prenaseljena mesta.

Nezadržna urbanizacija

Na velika mesta – kot so New York, London in Tokio – se pogosto gleda kot na pomembne simbole gospodarske rasti države. Zato se vsako leto tisoče ljudi s podeželja zgrinja na takšne ‚bolj zelene mestne pašnike‘ predvsem, da bi si pridobili izobrazbo in našli zaposlitev.

Denimo na Kitajskem se gospodarstvo hitro širi. V nekem poročilu je ocenjeno, da bo v naslednjih nekaj desetletjih zaradi tega že zgolj v velikih mestnih področjih potrebnih več kot 200 milijonov novih bivališč. To je skoraj dvakrat toliko stanovanjskih enot, kot jih trenutno obstaja v celotnih Združenih državah. Kateri stanovanjski program bi sploh lahko bil kos takšnim potrebam?

Po besedah Svetovne banke »se v državah v razvoju vsako leto število gospodinjstev v mestih poveča za nekje med 12 in 15 milijonov in ravno toliko stanovanj se potrebuje«. Ti mestni reveži so zaradi pomanjkanja cenovno dostopnih stanovanj prisiljeni poiskati streho nad glavo tam, kjer je to mogoče. Pogosto je to tam, kjer nihče drug noče živeti.

Naravne in politične katastrofe

Revščina je mnoge prisilila, da so se naselili na področjih, kjer so pogosto poplave, tokovi blata in potresi. Ocenjeno je, da denimo v Caracasu v Venezueli več kot pol milijona ljudi »živi v divjih naseljih na strmih pobočjih, kjer nenehno prihaja do zemeljskih plazov«. Morda se tudi spomnite industrijske nesreče v Bhopalu v Indiji leta 1984, v kateri je umrlo nekaj tisoč ljudi, še veliko več pa je bilo poškodovanih. Zakaj tako visok krvni davek? Predvsem zato, ker je bilo bližnje barakarsko naselje le 5 metrov stran od meje tovarne.

Politične katastrofe, kot so državljanske vojne, so prav tako vse bolj odgovorne za stanovanjske probleme. Iz poročila, ki ga je leta 2002 objavila neka skupina za človekove pravice, se vidi, da je v jugovzhodni Turčiji zaradi državljanske vojne med letoma 1984 in 1999 utegnilo biti kar 1,5 milijona ljudi, predvsem tistih s podeželja, prisiljenih zapustiti svoj dom. Mnogi od njih so morali poiskati zavetje, kjer se je dalo. Pogosto so se s svojimi sorodniki in sosedi nagnetli v zasilna bivališča, najeta stanovanja, kmetijske stavbe ali gradbišča. Neka skupina družin je po poročilih živela v konjušnici in v enem prostoru je bilo po 13 ljudi ali več. Uporabljali so skupno stranišče in imeli samo eno vodovodno pipo na dvorišču. »Nočemo več tako živeti,« je dejal eden od beguncev. »Živimo v prostorih, ki so bili zgrajeni za živali.«

Stagnacija gospodarstva

Povezava med nastanitvijo in finančnim stanjem revnih je ne nazadnje zelo jasna. Glede na prej omenjeno poročilo Svetovne banke naj bi bilo v državah v razvoju samo 1988. leta 330 milijonov ljudi v mestih revnih, kar se po pričakovanjih v naslednjih letih naj ne bi znatno spremenilo. Kako si lahko ljudje, ki so preveč revni, da bi si lahko privoščili osnovne potrebščine, kot so hrana in oblačila, privoščijo najem ali gradnjo dostojne hiše?

Visoke obrestne mere in inflacija mnogim družinam onemogočajo odplačevanje posojila in zaradi visokih cen komunalnih storitev si ljudje le stežka gmotno opomorejo. V nekaterih državah je skoraj 20 odstotkov ljudi brezposelnih, zato komaj shajajo.

Ti in drugi dejavniki so stotine milijonov ljudi v vsakem kotičku zemlje prisilili, da so se zadovoljili s podstandardnimi bivališči. Ljudje živijo v zapuščenih avtobusih, zabojnikih in kartonskih škatlah. Živijo pod stopnišči, plastičnimi ponjavami in starimi deskami. Nekateri so se naselili celo v zapuščene industrijske stavbe.

Kako se problem rešuje?

Mnogi zaskrbljeni posamezniki, organizacije in vlade si zelo prizadevajo pri reševanju te krize. Na Japonskem so ustanovili več agencij, da bi se pomagalo graditi cenovno dostopne hiše. V Južnoafriški republiki so s stanovanjskim programom, ki je bil vpeljan leta 1994, uspeli postaviti več kot milijon štirisobnih hiš. Cilj zahtevne kenijske stanovanjske politike je vsako leto zgraditi 150.000 stanovanjskih enot v urbanih področjih in še enkrat več na podeželju. Druge države, kot je Madagaskar, si prizadevajo najti gradbene metode, s katerimi bi lahko gradili poceni stanovanja.

Ustanovljene so bile mednarodne organizacije, kot je UN-HABITAT, da bi se pokazalo, kako je svetovna skupnost predana »preprečevanju in izboljševanju težav, do katerih prihaja zaradi intenzivnega širjenja mest«. Pomagati skušajo tudi neprofitne in nevladne organizacije. Neka neprofitna organizacija je pomagala več kot 150.000 gospodinjstvom v različnih državah, da so se rešila podstandardnih bivališč. Po ocenah naj bi do leta 2005 pomagala milijonu ljudi najti preprosto, dostojno in cenovno dostopno stanovanje.

Mnoge od teh organizacij so priskrbele lahko dostopne, praktične informacije, da bi ljudem, ki živijo v podstandardnih stanovanjskih razmerah, pomagale kar najbolj izkoristiti svoje okoliščine ali jih celo izboljšati. Seveda če ste v stanovanjski stiski, lahko vse to s pridom izkoristite. Marsikaj osnovnega pa lahko naredite tudi sami. (Glej okvir »Vaš dom in vaše zdravje« na strani 7.)

Ne glede na to, ali lahko izboljšate svoje razmere, obstaja malo upanja, da bi lahko kdor koli, človek ali človeška organizacija, razklenil pest globalnih dejavnikov, ki so vzrok te krize. Mednarodna skupnost vse težje in težje odgovarja na nujno in vse večjo zahtevo po gospodarski rasti in humanitarni pomoči. Vsako leto se v ta vse močnejši vrtinec revščine rodi milijone otrok. Ali obstaja kakšno stvarno upanje za trajno rešitev?

[Okvir na strani 7]

VAŠ DOM IN VAŠE ZDRAVJE

Za dobro zdravje bi po besedah Svetovne zdravstvene organizacije vsaka hiša na splošno morala imeti najmanj naslednje:

▪ dobro streho, ki ne prepušča dežja,

▪ dobre stene in vrata, ki varujejo pred slabim vremenom in živalim preprečujejo vstop,

▪ mrežo na oknih in vratih, ki ščiti pred insekti, še posebej komarji,

▪ okrog in okrog zaščito pred soncem, da zidovi niso neposredno izpostavljeni vročemu soncu.

[Okvir/slike na strani 8]

TRADICIONALNE HIŠE NA AFRIŠKEM PODEŽELJU

Tradicionalne afriške hiše so bile vrsto let posejane po pokrajini. Bile so različnih velikosti in oblik. V nekaterih skupnostih, kot sta kenijski skupnosti Kikuyu in Luo, so imeli raje okrogle stene in s slamo krite stožčaste strehe. Drugi, tudi kenijski in tanzanijski Masaji, so postavljali bolj pravokotne hiše. Na obalnih predelih Vzhodne Afrike so nekatere hiše imele do tal segajočo slamnato streho in so spominjale na pleten čebelni panj.

Večino gradbenega materiala za takšne hiše ni bilo težko dobiti, zato je bilo le malo stanovanjskih težav. Blato so naredili z mešanjem prsti in vode. Mnogi bližnji gozdovi so bili zlahka dostopen vir lesa, trave, trstičja in bambusovih listov. Zato je družina, ne glede na to, kako bogata ali revna je bila, na splošno lahko prišla do svoje hiše.

Seveda so takšne hiše imele tudi pomanjkljivosti. Ker je bila večina streh iz vnetljivih materialov, so hitro zagorele. Poleg tega je v hišo vsiljivec lahko prišel brez težav, saj je v steno iz blata moral narediti le luknjo. Zato ne preseneča, da tradicionalne afriške domove danes marsikje nadomeščajo bolj trdne stavbe.

[Vir slike]

Vir: African Traditional Architecture

Kolibe: Courtesy Bomas of Kenya Ltd - A Cultural, Conference, and Entertainment Center

[Slika na strani 5]

EVROPA

[Vir slike]

[Slika na strani 6]

AFRIKA

[Slika na strani 6]

JUŽNA AMERIKA

[Slika na strani 7]

JUŽNA AMERIKA

[Slika na strani 7]

AZIJA

[Navedba vira slike na strani 6]

[Navedba vira slike na strani 7]

PREBUDITE SE!