Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Kravja čaplja – prijateljica človeku in živali

Kravja čaplja – prijateljica človeku in živali

Kravja čaplja – prijateljica človeku in živali

OD PISCA ZA PREBUDITE SE! IZ ŠPANIJE

TO JE bila gotovo ena najbolj miroljubnih kolonizacij vseh časov. Niti en strel ni bil izstreljen in niti kaplja krvi ni bila prelita. Ni bilo izkoriščanja domačinov in nobena dežela ni bila oropana svojega bogastva. Kljub temu so zavojevalci neizprosno zavzemali eno deželo za drugo.

Ta invazija se je zgodila v 20. stoletju. Vendar je večinoma ostala neopažena, saj so dežele osvajale ptice. Te iznajdljive živali, ki danes poseljujejo pet celin, so kravje čaplje oziroma Bubulcus ibis, kot se glasi njihovo znanstveno ime.

Kolonizacija brez primere

Kravja čaplja je stoletja živela večinoma v tropski Afriki. Toda pred približno stoletjem je uspešno kolonizirala Južnoafriško republiko. Nekateri viri pravijo, da je v 1930-ih zadostno število kravjih čapelj prečkalo Atlantski ocean, tako da so lahko pričele osvajati Južno Ameriko. Sredi 20. stoletja so bile že na Floridi, desetletje kasneje pa se je njihovo domovanje raztezalo od Kanade na severu do Argentine na jugu. »Če je kravja čaplja [. . .] prišla v Novi svet na svojih krilih in z vetrom,« je leta 1954 zapisal Roger Tory Peterson, »je v zgodovini to edina ptica Starega sveta, ki je ameriški celini poselila brez človekove pomoči.«

Ornitologi so danes prišli do sklepa, da so kravje čaplje prav zares izvedle ta izjemen podvig. Izračunano je, da bi lahko čaplja ob pomoči stalnih pasatnih vetrov v približno 40 urah prečkala ocean, ki ločuje Zahodno Afriko od Južne Amerike. Atlantski ocean pa ni bil edina ovira, ki so jo premagale. Druge kravje čaplje so letele proti vzhodu, dokler niso dospele na Novo Zelandijo. V tem istem obdobju so poselile velik del Evrazije, v kateri se danes njihovo obsežno področje razteza od Iberskega polotoka na zahodu in do Japonske na vzhodu.

Kravje čaplje se za stalno naselijo v deželah z zmernim podnebjem, na področjih, kjer so zime ostre, pa se po obdobju razmoževanja selijo v toplejše kraje. Njihova epska potovanja se še nadaljujejo, saj redno obiskujejo odročne otoke Tihega oceana ali celo Antarktiko.

Skrivnost zavojevanja

Glavni dejavnik širjenja kravje čaplje je njena prilagodljivost in odnos s človekom, še posebej z živinorejci. Čeprav se večina čapelj hrani z vodnimi živalmi, ima ta vrsta raje žuželke. Običajno se druži z živino, čeprav včasih utegne slediti tudi slonom, kengurujem, traktorjem in celo gozdnim požarom – vsemu, kar vznemiri žuželke, s katerimi se hrani.

Seveda si kravje čaplje lahko najdejo hrano tudi brez tuje pomoči, vendar je tem pernatim lovcem živina odličen gonjač. Ko živina s težkimi koraki stopa po pašniku, vznemiri kobilice, muhe in hrošče. Pozorne kravje čaplje hodijo poleg živine in lahko hlastnejo po žuželkah, ki priletijo naproti. Živina torej pomaga kravjim čapljam najti in ujeti plen – po nekih izračunih celo dve ali tri žuželke na minuto. Ko se družijo z živino, lahko po ocenah ornitologov porabijo za 30 odstotkov manj energije, medtem pa ulovijo za 50 odstotkov več plena.

Dobri lovski tovariši niso edini razlog, zakaj je kravjim čapljam uspelo kolonizirati svet. Te ptice so zdržljive. V primerjavi z ravnim in mogočnim letom rac ali golobov se njihov let morda zdi nekoliko utrujajoč. Toda kravje čaplje lahko prečkajo Saharo in so, kot smo prej omenili, preletele 4000 kilometrov, ki ločujejo Zahodno Afriko od Južne Amerike.

Videti je, da imajo kravje čaplje nomadsko naravo in ta popotniška žilica prav tako prispeva k njihovemu širjenju. Katera druga žužkojeda ptica bi si drznila leteti daleč na jug do puste Antarktike in to navidez iz gole radovednosti?

Medtem ko so se potepale naokrog, so praktično vsepovsod našle idealno življenjsko okolje. Na katero koli celino so prispele, so bili tam kmetje, ki so obsežne kose zemlje spremenili v živinorejske ranče ali pa namakali polja, na katerih je mrgolelo insektov. Tako so se kravje čaplje priselile in pomnožile.

Koristijo človeku in živalim

Zaradi povsem belega perja, družabnosti in navezanosti na živino kravjih čapelj ni težko opazovati. Snežno bele kravje čaplje, ki nad planjavami prhutajo v formaciji, krasijo pokrajino, pa tudi opravljajo dragoceno službo kot zatiralke škodljivcev. V Tanzaniji so nekoč videli jato celo do 40.000 kravjih čapelj, ki se je hranila z roji kobilic. Nekateri kmetje imajo te ptice za tako koristne, da so jih pripeljali na svoje farme, zato da bi zatrle insekte, ki uničujejo njihove poljščine. Vsaka ptica lahko dnevno zaužije več kot 600 kobilic in murnov.

Od jate kravjih čapelj ima korist tudi živina, saj ptice jedo muhe in druge žuželke, ki živino neprestano nadlegujejo. Videti je, da živina ve, da so te ptice njene prijateljice, zato voljno prenaša predrzne čaplje, ki občasno potujejo na njenem hrbtu.

Rade so v družbi

Kravje čaplje imajo rade družbo, ne glede na to, ali se razmnožujejo, počivajo ali hranijo. Ko se razmnožujejo, so pripravljene deliti drevo z drugimi vrstami čapelj ali s štorkljami. Skupinsko gnezdenje očitno odvrača plenilce in od skupnega doma imajo koristi vse vrste. Razmnoževalne kolonije so vedno živahne in glasne. Kravje čaplje precej rade kradejo vejice iz bližnjih gnezd in tako je veliko prerekanja. Nekatere se nagnejo iz svojega gnezda, druge pa pod drevesom pridno iščejo uporabne vejice, ki so padle na tla. Njihove sorodnice, druge čaplje in štorklje, ki imajo večja gnezda na uglednejših mestih na drevesu, se običajno ne zmenijo za razgrajanje, ki je okoli njih.

Pozornost zbujajoče dvorjenje kravjih čapelj obsega raztezanje, tleskanje s kljunom in razkošno razkazovanje rumenega perja, s katerim se samci šopirijo v paritvenem obdobju. Ko eden od staršev prileti v gnezdo, ga drugi sprejme s »pozdravnim obredom«, pri katerem ponosno razkazuje svoja hrbtna peresa. Takšne predstave lahko opazujemo brez težav, saj so te ptice dokaj strpne do ljudi.

Te očarljive ptice boste nedvomno videli, najsibo da ste na safariju v Afriki, potujete po živinorejskih področjih Severne Amerike ali pa si ogledujete riževa polja na Daljnem vzhodu. Morda hodijo okoli slonovih nog, domišljavo jezdijo na volovem hrbtu ali pa v sončnem zahodu preprosto letijo domov počivat. Kjer koli jih vidite, nedvomno pridajo pokrajini nekoliko šarma, obenem pa človeku in živali opravljajo koristno delo. Njihova epska kolonizacija se je izkazala za eno najprijaznejših, kar jih svet pozna.

[Slike na straneh 14, 15]

Kravje čaplje so zavzele pet celin in so enako domače s sloni kot z živino

Gvajana

Avstralija

Kenija

Združene države

Španija

[Vir slike]

© Joe McDonald