Pogled v svet

Otroke odvaditi gledanja televizije

Petmesečna raziskava, v kateri je sodelovalo 16 predšolskih ustanov na severu zvezne države New York, je pokazala, da so »otroci vsak teden gledali televizijo tri ure manj«, če jih je kdo pred tem na preprost način poučil, kaj drugega lahko namesto tega počnejo, poroča The New York Times. Spodbudili so jih k branju in dejavnostim, kot je nameščanje pogrinjkov za družinske obroke, ter k temu, naj na vsako televizijo v stanovanju nalepijo oznako »Brez TV«. Tudi sami otroci so predlagali, kaj bi lahko še počeli, kadar ne gledajo televizije, videokaset in DVD-jev. Starši so bili spodbujeni, naj svojim otrokom vsak dan berejo zgodbe in naj televizijo med obroki izklopijo. Družine med raziskavo dvakrat po en teden niso vključile televizije. Vodilna raziskovalka dr. Barbara Dennison je dejala, da staršem ni treba misliti, da se je gledanja televizije nemogoče odvaditi, saj so po njenem mnenju »otroci presenetljivo dovzetni za kake druge dejavnosti«.

 Tobak škoduje celotnemu telesu

»Kadilci ne postavljajo na kocko samo pljuč in arterij: škodo utrpijo vsa tkiva,« poroča New Scientist. V poročilu, ki ga je objavil Richard H. Carmona, eden vodilnih v ameriškem zdravstvu, je navedenih ducat bolezni, ki so povezane z uporabo tobaka, med drugim tudi pljučnica, levkemija, siva mrena, bolezen dlesni in rak ledvic, materničnega vratu, želodca in trebušne slinavke. »Že desetletja vemo, da vam kajenje škoduje, to poročilo pa odkriva, da še bolj, kakor smo mislili,« pravi Carmona. »Strupi iz cigaretnega dima gredo povsod, kamor gre kri.« Za tiste, ki mislijo, da se posledicam lahko ognejo s tem, da preidejo na cigarete z manjšo vsebnostjo katrana in nikotina, pa Carmona dodaja: »Varna cigareta ne obstaja, najsi se imenuje ‚light‘, ‚ultra-light‘ ali kako drugače.« Poudaril je, da kadilci običajno umrejo 13 do 14 let prej kakor nekadilci. »Kajenje poškoduje skoraj vsak telesni organ, ne glede na starost kadilca,« je še dejal Carmona, poročal pa The New York Times.

Orožje prekovano v igrala

V Braziliji so izvedli akcijo, s katero so hoteli zmanjšati količino orožja med prebivalci. Ti so za vsak prostovoljno izročen kos orožja dobili od 30 do 100 ameriških dolarjev. Kot je poročal Folha Online, je bilo v državi od julija do decembra 2004 zbranih več kot 200.000 kosov orožja. Orožje, ki so ga zbrali v zvezni državi São Paulo, so razlomili, stisnili, stalili in iz tega nato naredili igrala. Namestili so jih v mestni park. V parku so sedaj različne gugalnice in tobogan – vsi iz odpadnega materiala. Pravosodni minister Márcio Thomaz Bastos je rekel: »S to akcijo smo predvsem želeli vpeljati miroljubno kulturo.«

Vedno manj nun

»V Argentini si vedno manj žensk želi iti med nune,« je leta 2004 pisalo v buenosaireškem časopisu Clarín. Časopis še dodaja: »V preteklih štirih letih se je število nun zmanjšalo za 5,5 odstotka, z 9113 leta 2000 na 8612 v letošnjem letu. Upad je precej večji – skoraj 36-odstoten – če število primerjamo z letom 1960, ko je bilo nun 13.423.« Med navedenimi razlogi za upad je »neprivlačna podoba verskega poklica« in »strah pred dosmrtno zavezanostjo« cerkveni službi. V istem obdobju je upadlo tudi število duhovnikov. »Mnogi menijo, da se bo stanje v prihodnjih letih še poslabšalo,« je pisalo v Clarínu, »in vsi se strinjajo, da se to dogaja po vsem svetu.«

Dom za ostarele na valovih

Stroški pri oskrbovanju ostarelih so tako narasli, da nekateri kot privlačno alternativo domovom za ostarele predlagajo ladjo, namenjeno križarjenju. Glede na poročilo v Journal of the American Geriatrics Society »so te ladje podobne domovom za ostarele, tako kar se tiče udobja, ki ga ponujajo, kot tudi mesečnih stroškov ter mnogih drugih reči«. Pravzaprav mnoge take ladje ponujajo storitve, ki jih v domovih za ostarele ni vedno na voljo, med drugim denimo zdravnik, ki je na razpolago 24 ur na dan, osebna pomoč pri hranjenju, čiščenje in pranje. Dodatne prednosti pa so še privlačnost potovanj in možnost spoznavanja ljudi. V poročilu je tudi omenjeno, da »bi bilo več ljudi pripravljenih obiskati svojo babico, če bi ta živela na čezoceanski ladji«.

Napadi panike

»Napadi panike se lahko pojavijo kadar koli, bolniki se zaradi njih ponoči včasih celo zbudijo. Med simptome spadajo bolečina v prsnem košu, oteženo dihanje, močan strah, dušenje, potenje in močna želja, da bi zbežali,« piše v časopisu Vancouver Sun. Nedavno poročilo, zbrano iz intervjujev 36.894 anketiranih, kaže, da ta motnja prizadene 3,7 odstotka kanadske populacije, stare 15 let ali več, oziroma kak milijon ljudi. Glede na znane podatke je napade panike doživelo več žensk (4,6 odstotka) kakor moških (2,8 odstotka). Za tiste, ki imajo to motnjo, »je skoraj dvakrat več možnosti, da si bodo skušali pomagati s pitjem alkohola, in skoraj trikrat več možnosti, da bodo pokadili več cigaret kakor ljudje, ki motnje nimajo«, piše v časopisu. Pozitivno pa je, da skoraj 70 odstotkov obolelih poišče strokovno medicinsko pomoč. Kot piše v poročilu, je dr. Jacques Bradwejn, predstojnik psihiatričnega oddelka na Univerzi v Ottawi, prepričan, da so za nastanek te motnje sicer lahko krivi dedni in biološki dejavniki, vendar napade »utegnejo sprožiti stresni dogodki v življenju«.

Lakota kljub hrani – škandal

Glede na Organizacijo Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) vsako leto zaradi lakote umre kakih pet milijonov otrok, poroča italijanski časopis Corriere della Sera. V FAO-vem poročilu piše, da na svetu nima dovolj hrane 852 milijonov ljudi – 815 milijonov v nerazvitih državah, 28 milijonov v državah v razvoju in 9 milijonov v razvitih državah. V poročilu je citirana izjava, ki so jo podpisali predstavniki 110 narodov, navzoči na Svetovnem vrhu o lakoti za leto 2004, organiziranem na sedežu Združenih narodov v New Yorku. Del te izjave se glasi: »Največji škandal ni to, da lakota obstaja, ampak to, da je ne odpravimo, čeprav bi jo lahko.«