Biblijsko gledišče

Ali bi morale ženske svojo lepoto skrivati?

»ŽENSKE ljubijo modo,« je rekel George Simonton, izkušen modni oblikovalec in profesor na Tehniškem inštitutu za modo v New Yorku. Takole pojasnjuje: »Ženske želijo izraziti svojo individualnost, pokazati samozavest, poudariti svoj videz. [. . .] Po mojem se s takšnim ravnanjem kaže spoštovanje do sebe in do ljudi v okolici.« Res je, že od nekdaj velja, da ženske z lepotičenjem oziroma s tem, da skrbijo za svojo zunanjost, izrazijo ženskost, poudarijo videz in si pridobijo nekoliko samozavesti.

Vendar nekateri v imenu religije to, da bi ženska skrbela za svoj videz, slikajo v slabi luči. »Svete ženske [. . .], če [. . .] so naravno lepe, [. . .] svoje lepote ne smejo poudarjati, ampak jo morajo skušati zakriti,« je napisal Tertulijan v tretjem stoletju n. št. Glede kozmetike je takole nadaljeval: »Ženske, ki si obraz mažejo s kremami, ličnice barvajo z rdečilom oziroma si podaljšujejo obrvi, grešijo proti Bogu.« Zlate in srebrne »pripomočke za lepotičenje« pa je opisal kot »sredstva zapeljevanja«.

Danes imajo o tem, da ženska skrbi za svojo zunanjost, mnogi še vedno izredno stroge nazore. Nekatere religije svojim članicam celo prepovedujejo, da bi nosile vsakršen nakit, barvna oblačila oziroma da bi se ličile. Ali mora krščanska ženska svojo lepoto skrivati ali pa se lahko trudi poudariti svoj videz?

Kako na to gleda Bog

Biblija ne razpravlja o podrobnostih glede nošenja nakita in uporabe kozmetike. Kljub temu pa obstaja dovolj dokazov, ki kažejo, da Bog teh oziroma drugih oblik urejanja zunanjosti ne obsoja.

Pri tem ko denimo Bog opisuje, kako je blagoslovil Jeruzalem, in  se o tem mestu izraža, kakor da bi bilo ženska, pravi: »Okrasil sem te z nakitom [. . .] Postala si zelo zelo lepa.« (Ezekiel 16:11–13, SSP) K takšnemu nakitu, četudi samo simboličnemu, so spadale zapestnice, ogrlice in uhani. Poleg tega Sveto pismo zlat osebni nakit z naklonjenostjo primerja z ‚modrim svariteljem‘, čigar nasvet poslušalec radovoljno sprejme. (Pregovori 25:1, 12) Očitno Bog nima nič proti temu, da bi ženske z lepimi predmeti poudarjale svoj videz, saj so takšne primerjave v Svetem pismu omenjene z naklonjenostjo.

Krščanske ženske skrbijo za svoj zunanji videz

Nekateri biblijski odlomki o lepotičenju žensk razpravljajo neposredno. Apostol Pavel je napisal: »Želim tudi, da se ženske lepšajo z urejeno obleko.« In kadar to počnejo »v vsej skromnosti in zdravemu umu«, lahko s tem kažejo svoje spoštovanje do Boga. (1. Timoteju 2:9, 10) Ko krščanske ženske kažejo takšno skromno lepoto, to lahko meče lepo luč na Božje nauke in na občino.

Nekateri ugovarjajo, da v istih vrsticah piše, naj ženske za svoj videz ne skrbijo »s posebnim spletanjem las ali z zlatom ali biseri ali zelo dragim oblačilom, temveč tako, kakor se spodobi ženskam, ki pravijo, da častijo Boga, namreč z dobrimi deli«. Ali to pomeni, da si ženske ne smejo urejati pričeske oziroma nositi nakita?

Ne, ne pomeni tega, saj Biblija o urejanju zunanjosti govori z naklonjenostjo. Pavel torej ni prepovedal določene vrste lepotičenja, ampak je ženske spodbujal, naj se osredinjajo predvsem na to, da se bodo krasile s krščanskimi lastnostmi in z dobrimi deli.

Pomembni so motivi

Apostol Pavel je napisal: »Ne sodimo več drug drugega. Raje se odločite, da bratu ne boste postavljali kamna oziroma vzroka za spotikanje.« (Rimljanom 14:13) Kako se to tiče naše odločitve glede lepotičenja?

Kot prvo nam Pavel pravi, naj ‚ne sodimo drug drugega‘. Paziti se moramo tega, da ne bi bratu »postavljali kamna oziroma vzroka za spotikanje«. Merila, kaj je sprejemljivo, se lahko razlikujejo od države do države in od kulture do kulture. Kar je sprejemljivo v nekem obdobju ali kraju, morda ni primerno v drugem. Drugih ne bi smeli spotikati oziroma jih žaliti, s tem da bi nosili okrasje, ki se v naši kulturi povezuje s spornim življenjskim slogom. Dobro je, da se Bogu vdane ženske vprašajo: ‚Kako okolica gleda na to, kar imam na sebi? Ali je člane občine sram, so zmedeni oziroma v zadregi zaradi tega, kar nosim?‘ Četudi se ima kristjanka pravico oblačiti ali urejati na kak določen način, se bo tej pravici odrekla, če bi bilo njeno urejanje za druge žaljivo. (1. Korinčanom 10:23, 24)

Poleg tega si lahko človek s tem, da svojemu videzu namenja preveč pozornosti, pridobi nezdravo stališče. Danes v številnih deželah nekatere ženske, ki se rade spogledujejo, želijo z okrasjem nase neskromno privabljati pozornost. Krščanske ženske pa se dosledno ogibajo tega, da bi lepotičenje zlorabljale, ter si prizadevajo biti zdravih misli in krepostne v osebnih zadevah, »zato da se o Božji besedi ne bi žaljivo govorilo«. (Titu 2:4, 5)

Bogu vdane ženske vedo, da je njihova prava lepota, ne glede na to, koliko skrbijo za svoj zunanji videz, v ‚skritem človeku srca‘ in je zato razvidna iz njihovega stališča in vedenja. (1. Petrovo 3:3, 4) Ženska, ki se razumno odloča glede svojega oblačenja, rabe kozmetike in nošenja nakita, si pridobi spoštovanje drugih in daje čast svojemu Stvarniku.