Pogled v svet

Podgane detektivke

Delo z detektorji kovin, s katerimi so dolgo odkrivali kopenske mine, »je počasno in utrudljivo, saj se ti odzovejo na vsak kovinski delec, ki ga je nato treba pregledati«, poroča južnoafriški časopis The Citizen. »Sedaj pa je tukaj gambijska orjaška podgana mošnjičarka, najnovejše orožje v boju proti več kot 100 milijonom kopenskih min, ki so raztresene po kakih 60 državah in po ocenah vsak dan ubijejo ali poškodujejo 50 ljudi.« Ta veliki glodalec, poleg detektorjev kovin in psov, pomaga iskati protipehotne mine, ki so ostale v Mozambiku še dolgo po tem, ko se je tamkajšnja državljanska vojna leta 1992 končala. »Kopenske mine,« piše v poročilu, »so zahrbtna zapuščina tega spora, ki še dandanes pohablja in pobija prebivalce Mozambika, tudi podeželske otroke, ki so se rodili, ko so puške že davno utihnile.« Gambijska orjaška podgana mošnjičarka je dobila ime po velikih mošnjah na notranji strani lic, v katerih shranjuje hrano, in živi v večjem delu Afrike. Brez težav se udomači in je priljubljen hišni ljubljenček.

 Navzgor ali navzdol?

Ali vašemu zdravju enako koristi hoja navzgor ali navzdol po strmem pobočju? Raziskovalci pravijo, da razlika obstaja. Raziskavo so opravili na neki gori v Alpah. Dva meseca se je 45 prostovoljcev vsak dan vzpenjalo po pobočju z naklonom 30 stopinj, nazaj pa so se peljali z žičnico. Nato so naslednja dva meseca delali obratno. Čeprav je hoja v obe smeri pomagala znižati slabi holesterol, je raziskava pokazala, da »je bila hoja navkreber učinkovitejša pri razgrajevanju maščob, imenovanih trigliceridi, medtem ko se je hoja po strmini navzdol bolje izkazala pri zniževanju sladkorja v krvi in je izboljšala presnavljanje glukoze«, piše v Tufts University Health & Nutrition Letter. Hoja po hribu navzdol torej utegne koristiti sladkornim bolnikom in tudi za začetnike je nekoliko lažja. Prebivalci v mestih lahko za takšno vadbo izkoristijo višje stavbe, tako da se z dvigalom peljejo nazgor in gredo nato peš po stopnicah navzdol ali pa jih kdo z avtom odpelje na vrh hriba in jih ob vznožju nato počaka. Toda zavedajte se, da hoja po hribu navzdol pomeni večjo obremenitev za kolena.

Na oceanskem dnu kar mrgoli življenja

Mednarodni projekt z imenom Popis morskega življa je obsežna raziskava oceana, tudi njegovega dna. Do sedaj »nam je bil znan le živelj v morju blizu površja, do največ 200 metrov globoko«, pojasnjuje španski časopis El País. Ker večina oceanskega dna leži od 5 do 11 kilometrov pod morsko gladino, je še 95 odstotkov dna neraziskanega. Biologi bodo, da bi izpeljali ta težavni del popisa, z vrhunskimi napravami ugotovili, kje določene živalske in rastlinske vrste živijo, ter jih fotografirali v njihovem naravnem okolju, saj se nekaterim živim bitjem njihove značilnosti občutno spremenijo, ko jih prinesejo na površje. Neka skupina 50 biologov pričakuje, da bo globoko v morju našla na milijone novih vrst. Vodja projekta Pedro Martinez Arbizu poudarja, da so v obalnem pasu afriške države Angole na enem kvadratnem metru oceanskega dna našli 500 vrst živih bitij. »Devetdeset odstotkov [teh vrst] znanstvenikom ni poznanih, zato jih je treba opisati in poimenovati,« še pravi.

Čokolada – smrt za pse

Čokolada »pri psih povzroča bruhanje in krče« ter »[jih] lahko ubije, če je pojedo preveč,« svari BBC News. V čokoladi je teobromin, kemična snov, ki je za pse strupena in prizadene njihovo srce, ledvice in osrednji živčni sistem. V poročilu piše, da je [200 gramov] temne čokolade lahko usodnih za psa, težkega [25 kilogramov], denimo za labradorko.« Majhnega psa pa lahko ubije že samo 30 gramov grenke jedilne čokolade. Umetna čokolada, ki jo prodajajo v trgovinah za male živali, pa za pse ni nevarna.

Ko se iz oči v oči srečate s tatom avtomobilov

Kraje avtomobilov so v Ciudad de Mexicu velik posel, poroča El Universal. Vsak dan je ukradenih in ponovno prodanih povprečno po 80 avtomobilov. Po besedah nekega tožilca je videti, da so moški, ki potujejo sami, primernejše žrtve, saj je po mnenju tatov za ženske večja verjetnost, da bodo kričale oziroma imele s seboj v avtu otroke, kar oteži krajo. Med ujetimi tatovi je kar 85 odstotkov mladih med 18. in 25. letom starosti. K običajnim metodam tatov spada to, da v voznika med čakanjem pred semaforjem naperijo orožje in zahtevajo, da zapusti avto, pa tudi da se zaletijo v avtomobil, s čimer voznika prisilijo, da pride iz avta, ali pa voznika napadejo med odpiranjem garaže. Časopis voznikom priporoča, naj se ne upirajo, ampak naj ostanejo mirni – še zlasti če jim zločinec grozi z orožjem – in si zapomnijo čim več podatkov o njem. Da bi žrtve avtomobil karseda hitro dobile nazaj, bi morale poznati registrsko številko in barvo avtomobila ter te in druge potrebne informacije nemudoma sporočiti policiji.

Najstniški vozniki

Starši, ki bi svojim najstnikom morda radi omejili vožnjo z avtomobilom, lahko sedaj podporo za to najdejo v nedavni raziskavi, ki so jo opravili Ameriški državni inštituti za zdravje. Iz te raziskave »je razvidno, da področje v možganih, ki zavira tvegano vedenje, ni dokončno oblikovano do 25. leta starosti«, poroča mednarodna izdaja časopisa The Miami Herald. Predtem so menili, da so možgani povsem razviti že vsaj pri 18-ih, ko refleksi in čuti najbolje delujejo. Vendar statistika Zavarovalniškega zavoda za varnost na avtocestah kaže, da »imajo najstniki štirikrat več možnosti, da bodo vpleteni v avtomobilsko nesrečo, kakor starejši vozniki, in trikrat več možnosti, da bodo v njej umrli«, kar dokazuje, da so nagnjeni k raztresenosti in k temu, da pri vožnji radi tvegajo.

Svarilo pred beljenjem zob

Zobozdravniki specialisti v bolnišnici Fray Antonio Alcalde v Guadalajari v Mehiki svarijo, da sredstva za beljenje zob lahko zobe poškodujejo in povzročajo bolečine, poroča časopis Milenio iz Ciudad de Mexica. Zobe lahko »načnejo površinsko, pa tudi globlje« in poleg tega morda sploh niso učinkovita. Po besedah teh strokovnjakov imajo zdravi zobje lahko različne barvne odtenke, vse od oranžnih pa do sivih. Bela barva nujno ne pomeni, da ima človek izvrstne zobe, pravi specialistka Rocío Liliana Hernández, čeprav se ljudi navaja na prepričanje, da so beli zobje »najlepši in najbolj zdravi«.