Uživanje alkohola in zdravstveno tveganje

»Santé!« »Salute!« »Za vaše zdorovje!« »Čuk suk koe!« Ne glede na to, ali ste v Franciji, Italiji, Rusiji ali Vietnamu, prijatelji med sabo, preden skupaj kaj popijejo, podobno nazdravijo z besedami: »Na zdravje!« Vendar je protislovno, da se po vsem svetu milijoni zapijejo do smrti.

NEPRIMERNO uživanje alkohola je večplasten problem, ki zajema tvegano in škodljivo rabo alkohola ter odvisnost. Svetovna zdravstvena organizacija tvegano rabo definira kot »redno uživanje alkohola s tveganjem škodljivih posledic«, in sicer telesnih, duševnih ali socialnih. Sem spada pitje čez mejo, ki jo priporočajo zdravstveni strokovnjaki ali določa zakon. K škodljivi rabi, ki se imenuje tudi zloraba alkohola, spada pitje, ki že  povzroča fizično ali duševno škodo, ne gre pa še za odvisnost. Odvisnost je opisana kot »izguba nadzora pri vzdržanju alkoholnim pijačam«. Odvisnik hrepeni po alkoholu in kljub različnim problemom, ki jih povzroči alkohol, še naprej pije ter ima, ko je trezen, odtegnitvene simptome.

Ne glede na starost, spol ali narodnost vam tvegano pitje še vedno škoduje. Kaj alkohol pravzaprav naredi telesu? Katera so zdravstvena tveganja povezana s prekomernim pitjem? In koliko alkohola na splošno velja za varno količino?

Nevaren za um

Etanol, kemična spojina, ki je v večini alkoholnih pijač, spada med nevrotoksine – snovi, ki lahko poškodujejo ali uničijo živčni sistem. Človek, ki je pijan, pravzaprav doživlja nekakšno zastrupitev. Velike količine etanola povzročijo komo in smrt. Denimo na Japonskem ikkinomi oziroma pitje alkohola na dušek vsako leto povzroči smrt več študentov. Telo ima sposobnost predelati etanol v neškodljive snovi, vendar se to ne zgodi v hipu. Če se alkohol uživa hitreje, kot ga telo lahko predela, se etanol nakopiči v telesu in prične vidno vplivati na možganske funkcije. Kako?

Govor, vid, koordinacija, razmišljanje in vedenje so povezani z neverjetno zapletenim nizom kemičnih reakcij v nevronih oziroma živčnih celicah v možganih. Etanol spremeni te reakcije, tako da zavira ali pospešuje vlogo nekaterih nevrotransmitorjev – kemičnih spojin, ki med nevroni prenašajo signale. To predrugači prenos informacij v možganih, zaradi česar ne morejo normalno delovati. To je razlog, zakaj človek, ki je preveč popil, nerazločno govori, nejasno vidi, se negotovo in počasi premika ter kaže  manj vedenjskih zadržkov. Vse to so običajni znaki pijanosti oziroma zastrupitve z alkoholom.

Ob dolgotrajnem uživanju alkohola se možganska kemija spremeni, zato da lahko izničuje strupene učinke etanola in ohranja normalno delovanje živčevja. To vodi v toleranco, kar pomeni, da ima enaka količina alkohola manjši učinek, kot ga je imela prej. Odvisnost se pojavi, ko se možgani tako zelo prilagodijo na prisotnost alkohola, da brez njega ne morejo pravilno delovati. Telo kliče po alkoholu, da bi ohranilo kemično ravnovesje. Ko človek ne dobi alkohola, je njegova možganska kemija povsem porušena in pojavijo se odtegnitveni simptomi, kot so anksioznost, tresenje ali celo krči.

Poleg spreminjanja možganske kemije lahko zloraba alkohola vodi v degeneracijo in propad celic, s čimer se spremeni sama struktura možganov. Čeprav je z abstinenco mogoče delno okrevati, pa je videti, da se te škode ne da povsem odpraviti, kar še bolj vpliva na spomin in druge spoznavne funkcije. Možganske poškodbe niso le posledica dolgotrajnega uživanja alkohola. Po raziskavah sodeč, je videti, da lahko škodijo celo sorazmerno kratka obdobja zlorabe alkohola.

Jetrna bolezen in rak

Jetra imajo pomembno vlogo pri presnavljanju hrane, spopadanju z okužbami, uravnavanju pretoka krvi in odstranjevanju strupenih snovi, tudi alkohola, iz telesa. Dolgotrajna prisotnost alkohola v telesu poškoduje jetra v treh stadijih. V prvem stadiju se v jetrih kopičijo maščobe, ker razkroj etanola upočasni njihovo presnovo. To se imenuje alkoholna steatoza oziroma zamaščena jetra. Sčasoma pride do kroničnega vnetja jeter oziroma hepatitisa. Alkohol lahko povzroči hepatitis neposredno, vendar je tudi videti, da zniža odpornost telesa na virusa hepatitisa B in C. * Vnetje lahko, če se ne  zdravi, povzroči, da celice počijo in propadejo. Videti je, da alkohol sproži tudi naravni sistem programirane celične smrti, ki se imenuje apoptoza, kar škodo še stopnjuje.

Zadnji stadij je ciroza. Vse hujši krog neprestanih vnetij in uničevanja celic na jetrih povzroči nepopravljive brazgotine. Sčasoma ta postanejo grudasta, namesto da bi ostala gobasta. Brazgotinsko tkivo nazadnje onemogoči normalen pretok krvi, kar povzroči odpoved jeter in smrt.

Vpliv alkohola ima še en zahrbten stranski učinek – jetra slabše opravljajo svojo obrambno vlogo v spopadanju z rakotvornimi snovmi. Alkohol poleg tega, da pospešuje nastanek raka na jetrih, tudi zelo poveča nevarnost za raka v ustih, žrelu, grlu in požiralniku. Še več, zaradi alkohola rakotvorne snovi v tobaku veliko lažje prodrejo v sluznico in tako se pri kadilcih tveganje še poveča. Ženske, ki vsak dan pijejo, so v večji nevarnosti za raka na dojki. Neka študija je pokazala, da je pri tistih, ki dnevno popijejo tri alkoholne pijače ali več, tveganje za 69 odstotkov višje kakor pri abstinentkah.

Zastrupljeni dojenčki

Posebej tragična posledica zlorabe alkohola je njen učinek na še nerojene otroke. »Alkohol veliko bolj škoduje razvijajočemu se plodu kot katera koli druga zlorabljena droga,« poroča International Herald Tribune. Ko pije nosečnica, pije tudi razvijajoč se otrok v njej, in strupen učinek alkohola je še zlasti poguben na tej razvojni stopnji. Alkohol nepopravljivo poškoduje plodov centralni živčni sistem. Nevroni ne nastajajo pravilno. Nekateri od njih so uničeni. Drugi pa se pojavijo na napačnem mestu.

Takšni dojenčki se rodijo s fetalnim alkoholnim sindromom (FAS), ki je glavni vzrok duševne manjrazvitosti novorojenčkov. Otroci s FAS-om se med drugim spoprijemajo z umsko prizadetostjo, jezikovnimi težavami, počasnejšim razvojem, vedenjskimi motnjami, počasno rastjo, hiperaktivnostjo ter motnjami sluha in vida. Mnogi dojenčki s FAS-om se rodijo tudi z značilnimi obraznimi deformacijami.

Otrokom, katerih matere so med nosečnostjo uživale zmerne količine alkohola, se prav tako lahko pojavijo med drugim vedenjske težave in težave pri učenju. »Ni treba biti alkoholičarka, da bi škodovali svojemu  dojenčku, dovolj je že, da med nosečnostjo pijete alkohol,« pravi profesorica Ann Streissguth, ki na Washingtonski univerzi dela na oddelku, ki preučuje posledice alkohola in drog na dojenčke. V poročilu francoskega Državnega inštituta za zdravje in medicinske raziskave, ki obravnava vpliv alkohola na zdravje, piše: »Uživanje alkohola je škodljivo v celotni nosečnosti in nikoli ni bilo dokazano, da obstaja minimalna količina, pri kateri sploh ni tveganja.« Potemtakem je za nosečnice oziroma tiste ženske, ki načrtujejo nosečnost, morda najbolje, da alkohola sploh ne pijejo. *

Varno pitje

Seznam prej omenjenih zdravstvenih tveganj vsekakor ni popoln. Leta 2004 je članek v reviji Nature poudaril, da »celo majhne količine alkohola povečajo nevarnost poškodbe in možnosti za nastanek približno 60 bolezni«. Kaj je potem varno pitje? Danes milijone ljudi po svetu občasno spije kakšno alkoholno pijačo, ne da bi pri tem kar koli tvegali. Za dobro zdravje je ključna zmernost. Kaj pa je pravzaprav zmernost? Večina ljudi bi menila, da so pri uživanju alkohola zmerni, kar bi morda utemeljili s tem, da ni nič narobe, vse dokler niso pijani ali odvisni od alkohola. Kljub temu v Evropi vsak četrti moški zaužije alkohol v količini, ki velja za tvegano.

Različni viri pravijo, da je zmerno pitje 20 g čistega alkohola na dan oziroma dve standardni pijači za moškega in 10 g oziroma ena pijača za žensko. »Razumna meja«, ki jo priporočajo francoski in britanski zdravstveni strokovnjaki, so tri pijače dnevno za moške in dve za ženske. Ameriški Državni inštitut za alkoholizem in zlorabo alkohola nadalje priporoča, naj »ljudje, ki so stari nad 65 let, omejijo uživanje alkohola na eno pijačo na dan«. * Vendar se na alkohol vsak drugače odziva. V nekaterih primerih so celo te nižje meje morda previsoke. Denimo, »zmerne količine alkohola lahko škodujejo ljudem z razpoloženjskimi in anksioznimi motnjami«, piše v 10th Special Report to the U.S. Congress on Alcohol and Health. Starost, zdravstveno stanje in konstitucija telesa so dejavniki, ki bi jih morali upoštevati. (Glej okvir »Za manjše tveganje«.)

Kakšna pomoč je na voljo tistim, ki zlorabljajo alkohol? Na to vprašanje bo odgovoril naslednji članek.

[Podčrtne opombe]

 [Okvir/slike na strani 5]

ENEGA PRED ODHODOM?

Omejevanje vožnje pod vplivom alkohola obstaja že skoraj tako dolgo kot avtomobili. Danska je bila prva država, ki je uvedla takšno zakonodajo, in sicer leta 1903.

Ko pijete, ne da bi prej kaj pojedli, alkohol doseže v krvi najvišjo raven uro in pol po zaužitju. V nasprotju s splošno razširjenim mnenjem vam pitje kave, vdihavanje svežega zraka in telovadba ne bodo pomagali, da bi se streznili. Edino, kar bo zmanjšalo učinek alkohola na telo, je čas. Prav tako ne pozabite, da standardna merica vina, piva ali žgane pijače vsebuje enako količino alkohola. *

Celo majhna količina alkohola lahko poslabša vaše vozniške sposobnosti. Alkohol vpliva na vaš vid. Prometni znaki so videti manjši. Zoža se vam periferni vid, pa tudi težje ocenite razdalje in se osredotočite na oddaljene predmete. Upočasnijo se obdelovanje informacij, refleksi in koordinacija.

Če se vam pripeti nezgoda, potem ko ste pili, boste najverjetneje utrpeli hujše poškodbe, kakor pa če bi se to zgodilo, ko ste trezni. Še več, v primeru kakšne nujne operacije so vaše možnosti preživetja manjše, saj alkohol vpliva na srce in krvni obtok. »Tako je v nasprotju s splošno sprejetim mišljenjem največ z alkoholom povezanih smrtnih žrtev med pijanimi vozniki,« piše v poročilu francoskega Državnega inštituta za zdravje in medicinske raziskave. Zaradi omenjenih nevarnosti v poročilu priporočajo naslednje:

▪ če ste pili, ne sedite za volan,

▪ ne peljite se v avtu, če bo vozil voznik pod vplivom alkohola,

▪ ne dovolite, da bi prijatelji ali starši vozili, če so prej pili.

[Podčrtna opomba]

[Slike]

Navedene pijače vsebujejo približno isto količino alkohola v gramih

pol steklenice običajnega piva (2,5 dl; 5 % alkohola)

šilce žgane pijače (viski, gin, vodka) (0,3 dl; 40 % alkohola)

kozarec vina (1 dl; 12 % alkohola)

kozarček likerja (0,5 dl; 25 % alkohola)

[Okvir na strani 6]

ALI JE ODVISNOST OD ALKOHOLA V GENIH?

Znanstveniki si prizadevajo zdraviti alkoholizem, zato skušajo razumeti vlogo, ki jo imajo geni pri njegovem nastanku in razvoju. Do sedaj so odkrili nekaj genov, za katere je videti, da vplivajo na človekov odziv na alkohol. Vendar pri alkoholizmu ne gre le za genetske dejavnike. Tudi če kdo ima določeno genetsko predispozicijo, odvisnost ni neizogibna. Svoj vpliv imajo tudi elementi iz okolja. Kot dejavniki tveganja so omenjeni: neustrezna starševska vzgoja, zloraba alkohola med družinskimi člani oziroma vrstniki, konfliktne situacije, čustvene stiske, depresija, agresivnost, želja po vznemirjenju, visoka toleranca za učinke alkohola oziroma odvisnost od kakšne druge snovi. Ti in drugi elementi so pot v odvisnost.

[Okvir/slika na strani 6]

FRANCIJA

Študije kažejo, da je število ljudi, ki zlorabljajo alkohol, okoli pet milijonov, med katerimi je odvisnih od alkohola od dva do tri milijone.

NIGERIJA

V lagoškem časopisu Daily Champion je pisalo, da »je več kot 15 milijonov Nigerijcev alkoholikov« – to je skoraj 12 odstotkov prebivalstva.

PORTUGALSKA

To je ena od držav po svetu z največjo porabo čistega alkohola na prebivalca. Lizbonski časopis Público poroča, da ima deset odstotkov prebivalcev »resne zdravstvene težave, povezane z alkoholom«.

ZDRUŽENE DRŽAVE

»Približno 14 milijonov Američanov – 7,4 odstotka prebivalstva – ustreza diagnostičnim merilom za zlorabo alkohola ali alkoholizem,« je pisalo v 10th Special Report to the U.S. Congress on Alcohol and Health.

[Okvir na strani 8]

ZA MANJŠE TVEGANJE

Oddelek za mentalno zdravje in odvisnost od substanc, ki deluje v okviru Svetovne zdravstvene organizacije, je objavil naslednja določila za manj tvegano pitje. Nizko tveganje ne pomeni, da tveganja ni. Odzivanje na alkohol se od človeka do človeka razlikuje.

▪ Največ dve standardni pijači na dan *

▪ Najmanj dva dni v tednu ne pijte alkohola

V naslednjih okoliščinah je lahko preveč celo ena pijača oziroma dve:

▪ ko vozite ali upravljate delovni stroj,

▪ med nosečnostjo ali dojenjem,

▪ ko jemljete določena zdravila,

▪ pri določenih boleznih,

▪ če ne morete nadzorovati svojega pitja.

[Podčrtna opomba]

[Vir slike]

Vir: Brief Intervention for Hazardous and Harmful Drinking

[Okvir/slika na strani 9]

ALI JE ALKOHOL RES DOBER ZA SRCE?

Znanstveniki menijo, da kemične snovi v rdečem vinu (polifenoli) zavirajo delovanje kemične snovi, ki povzroča oženje žil.

Alkohol na splošno povezujejo tudi z zvišano stopnjo tako imenovanega dobrega holesterola. Prav tako znižuje količino substanc, ki lahko povzročijo krvne strdke.

Videti je, da pitje alkohola koristi, če se uživajo majhne količine, razporejene čez ves teden, ne pa če se vse spije v enem večeru. Če človek popije več kot dve pijači na dan, se mu zaradi tega lahko poviša krvni tlak. Z nezmernim popivanjem pa se zviša nevarnost kapi in pride lahko do otekanja srca kakor tudi do nepravilnega srčnega utripa. Ta in druga zdravstvena tveganja, ki jih povzroči prekomerno pitje, izničijo kakršne koli pozitivne učinke alkohola na srce in ožilje. Preveč dobrega je natanko to – preveč.

[Shema/slika na strani 7]

KAKO VAM LAHKO ALKOHOL ŠKODUJE

Možgani

Odmiranje celic, izguba spomina, depresija, agresivnost

Vid, govor, otežena koordinacija

Rak na grlu, ustih, dojkah, jetrih

Srce

Oslabelost mišice, možno popuščanje srca

Jetra

Zamaščena, nato povečana in zatem zabrazgotinjena (ciroza)

Druga tveganja

Oslabljen imunski sistem, ulkusi, vnetje trebušne slinavke

Nosečnice

Tveganje, da bo novorojenček deformiran oziroma manj razvit

[Slika na strani 8]

»Alkohol veliko bolj škoduje razvijajočemu se plodu kot katera koli druga zlorabljena droga.«