Evropska delta nenavadnih nasprotij

Od pisca za Prebudite se! iz Romunije

 Donava se rodi v Schwarzwaldu v Nemčiji. Čez Avstrijo in vzdolž slovaške meje se mladostna vali proti vzhodu. Mogočna lije proti jugu v Madžarsko in potem vzdolž meje med Hrvaško ter Srbijo in Črno goro. Ko se vije ob bolgarski meji, postane počasna in široka, nato pa zavije severno čez Romunijo. Nazadnje prečka mejo z Ukrajino.

V zrelosti, obložena z muljem in polna vode, ki priteče iz kakih 300 njenih pritokov, na obalah Črnega morja končno porodi prekrasno delto. Blizu mesta Tulcea v jugovzhodni Romuniji se Donavine tri hčere, Kilijski rokav, Sulinski rokav in Rokav Sv. Jurija, kot glavni kanali izlivajo v Črno morje.

Medtem ko se počasi precejajo čez delto, se razdelijo v mnoge majhne rečice, ki hranijo številna močvirja in jezera. Rečne naplavine skupaj z morskim peskom ustvarjajo obsežne peščine in otoke. Nekatere sipine, kakršne so na peščini Caraorman, so visoke skoraj šest metrov in po videzu podobne tistim v puščavah.

Vendar je Donavina delta veliko več kot pokrajina premikajočega se peska in mulja. Delta pokriva približno 4300 kvadratnih kilometrov in je tako največje evropsko mokrišče. Poleg tega je tukajšnje trstišče z obsegom kakih 1700 kvadratnih kilometrov najverjetneje največje na svetu!

 Veličastni gozdovi bresta, hrasta in jelše uspevajo na številnih deltinih peščinah. V večni tekmi za sončne žarke se jih oklepajo divja trta, navaden bršljan, ovijalke in drugo rastlinje. Ta delta je v nekem smislu velikanski organski filter, ki deluje kot največji sistem za čiščenje vode v Evropi.

Raj za živali

V ta raj se zgrinja na milijone ptic, predstavnic več kot 300 vrst. V Donavini delti se pari približno polovica vseh rožnatih pelikanov na svetu in več kot 60 odstotkov vseh pritlikavih kormoranov. Poleg tega tukaj prezimi skoraj celotna svetovna populacija rdečevratih gosi, ki so ogrožena vrsta. Marca pelikani na samotnih plavajočih otočkih trstja izdelujejo svoja gnezda in izlegajo jajca. Ko pride jesen, se odpravijo proti Nilovi delti, Grčiji in azijskim obalam tako oddaljenim, kot je Indija.

Nazaj v delto jih ne pritegne le idealen habitat, ampak tudi obilje rib. V rokavih delte živi več kot 90 vrst rib. Pravzaprav polovico vseh sladkovodnih rib, ki jih zaužijejo v Romuniji, ulovijo v Donavini delti. Med najbolj znamenitimi ribami je jeseter, ki v obdobju razmnoževanja zaplava po Donavi navzgor in odloži ikre. Te ikre, drugače znane kot kaviar, so cenjena in draga poslastica.

Tukaj je pravega kopna malo – nad vodo je le 13 odstotkov delte. In tukaj se skozi življenje prebijajo volkovi, lisice, zajci in pižmovke. V delti živijo tudi takšne ogrožene vrste živali, kot sta sladkovodna evrazijska vidra in evropska norka oziroma vidrica, ki je bila nekoč priljubljena pri modno oblečenih damah. Zraven njih po tej vodni deželi čudes brenči in leze čez 1800 vrst žuželk.

Biosfera, vredna ohranitve

Leta 1991 so Donavino delto vpisali v seznam svetovne dediščine. Naslednje leto so jo mednarodno priznali kot biosferni rezervat. Za njegovo upravljanje skrbi odbor v Tulceai. Čeprav je ribolov uradno nadzorovan, je nezakonit lov stalna grožnja.

Vseeno je zdravje delte prepuščeno na milost in nemilost mestom in industrijskim središčem, ki ležijo ob Donavini 2850 metrov dolgi poti do morja in vanjo spuščajo odplake. V preteklosti je mreža mokrih travnikov v spodnjem toku Donave prečistila reko, preden je pritekla v delto. Do sedaj so izginile skoraj štiri petine teh travnikov.

Danes se delta letno podaljša v Črno morje celo za 30 metrov. In kakor že tisoče let Donava še naprej gradi, prenavlja in oživlja to pokrajino nenavadnih nasprotij.

[Zemljevid na strani 24]

(Lega besedila – glej publikacijo)

UKRAJINA

MOLDAVIJA

ROMUNIJA

Bukarešta

Donavina delta

ČRNO MORJE

Donava

BOLGARIJA

[Slika na strani 24]

Trstišče, eno od najobsežnejših na svetu, je zavetje za raznovrstne živali

[Slika na strani 24]

Pižmovka

[Sliki na strani 25]

Tukaj se pari približno polovica vseh rožnatih pelikanov na svetu

[Slika na strani 26]

Čez 300 vrst ptic se zgrinja v ta ptičji raj, med njimi so tudi vodomci

[Sliki na strani 26]

V Donavini delti živi več kot 1800 vrst žuželk

[Navedba vira slike na strani 24]

Vse fotografije: Silviu Matei

[Navedba vira slike na strani 25]

Vse fotografije: Silviu Matei

[Navedba vira slike na strani 26]

Vse fotografije: Silviu Matei