Kako nam časopisi lahko koristijo

»Neumen je tisti človek, ki nikoli ne bere časopisa; še bolj neumen pa je tisti, ki prebranemu verjame samo zato, ker to piše v časopisu.« (August von Schlözer, nemški zgodovinar in publicist iz druge polovice 18. stoletja)

V NEKI raziskavi, ki so jo opravili v Veliki Britaniji in Franciji, so okoli tisoč ljudi vprašali, koliko zaupajo 13 pomembnim institucijam. Tisk je pristal na zadnjem mestu, celo za politiko in velepodjetništvom. V Združenih državah večina bralcev še vedno pravi, da verjamejo temu, kar preberejo v časopisu. Toda ankete, ki jih je opravil Pew Research Center, kažejo, da je število takšnih ljudi upadlo.

Za skepticizem je vedno opravičilo, še posebej ko so v to, kar se sporoča, zajeti nacionalni interesi države, v kateri tiskajo časopis. Kaj se zgodi potem? Pogosto je žrtev resnica. Arthur Ponsonby, angleški državnik iz 20. stoletja, je nekoč dejal: »Ob napovedi vojne je prva žrtev resnica.«

Tudi v času miru je modro novice spremljati z zdravim skepticizmom. Biblijski pregovor pravi: »Neizkušeni verjame vsaki besedi, ostroumni pa pazi na svoje korake.« (Pregovori 14:15) Če ste primerno previdni, lahko časopis običajno zadovolji vašo željo po novicah, ki jih potrebujete.

Pomembnost novic

Danes so javna občila pomembna, saj nam pomagajo, da smo na tekočem s svetovnimi dogodki. In to je življenjskega pomena. Zakaj? Ker je večino tega, kar se danes dogaja, napovedal največji prerok, kar jih je kdaj živelo, Jezus Kristus. Ko so ga povprašali o koncu te stvarnosti, je dejal, da bodo zadnje dni zaznamovali vojne, vse  več nezakonitosti, lakote, kuge, potresi in drugi s tem povezani dogodki. (Matej 24:3–14; Luka 21:7–11)

V Bibliji tudi piše: »V zadnjih dneh [bodo] nastopili kritični časi, v katerih bo težko živeti.« V tej prerokbi je še napovedano, da bodo v teh »zadnjih dneh« ljudje »ljubili sebe in denar« in da »ne bodo poslušni staršem«. Bodo brez »vsakršne naravne naklonjenosti, [. . .] brez samoobvladanja, divji, brez ljubezni do dobrega, izdajalci, svojeglavi, prevzetni, ljubili bodo užitke namesto Boga«. (2. Timotej 3:1–5)

Nedvomno vidite, kako se ta biblijska prerokba izpolnjuje v vaši okolici. In to, kar se dogaja po svetu – kot poročajo časopisi – samo potrjuje točnost biblijskih prerokb. Ali to pomeni, da lahko verjamemo vsemu, kar preberemo v časopisu? Ne, saj celo tisti, ki so predani časopisnemu delu, poudarjajo, da moramo biti previdni.

Razumeti izzive

Vsakdo dela napake, celo najbolj pošteni in vešči strokovnjaki. Ariel Hart je v Columbia Journalism Review napisala: »V treh letih, ko sem neodvisno preverjala dejstva kake zgodbe, nisem nikoli dobila takšne, v kateri ne bi bilo napak, pa naj je bila dolga pet strani ali dva odstavka.« Navaja primere, kot so »netočno navedena letnica; zastareli podatki; napačno črkovanje; neresnična informacija, o kateri se na veliko poroča in je vzeta iz nezanesljivih virov«.

Novinarji se morajo ukvarjati z nezanesljivimi viri novic. Včasih kdo medijem posreduje kakšno izmišljeno novico. Leta 1999 je neki hudomušnež podtaknil zgodbo o »zabaviščnem parku, ki naj bi bil podoben pokopališču«. Zgodbo je podprl s privlačno spletno stranjo lažnega podjetja, ki naj bi gradilo to zabavišče, in s telefonsko številko za intervjuje, na kateri se je prevarant oglašal kot predstavnik tega podjetja. Poročevalski agenciji Associated Press ni uspelo odkriti zvijače, zato so v Združenih državah mnogi dnevni časopisi zgodbo objavili. Skrivnost uspešnih prevar naj bi bila v »provokativni, z obsežnim slikovnim  gradivom podprti zgodbi, ki je šokantna, vendar mogoča«.

Celo dobronamernim novinarjem vedno ne uspe povsem točno razumeti zgodbe. »Novinarji običajno delamo zelo hitro,« razlaga poljska novinarka. »Časopisi med sabo tekmujejo. Vsak hoče novico objaviti prvi. Zato mnogi od nas ne moremo napisati dobro raziskanega članka, pa čeprav bi to želeli.«

Pritisk, da bi pisali, kot želijo drugi

V knjigi z naslovom Freedom of the Press 2003—A Global Survey of Media Independence piše, da je od 193 držav 115 takšnih, ki nimajo svobode tiska ali pa je ta le delna. Vendar se lahko z novicami pritajeno manipulira celo v državah, kjer imajo svobodo tiska.

Včasih nekateri novinarji enostavno nimajo dostopa do pomembnih informacij, medtem ko tisti, ki pišejo tako, kot od njih pričakujejo drugi, pridejo do ekskluzivnih intervjujev in so povabljeni, da politike spremljajo na njihovih potovanjih. Na poročanje lahko vplivajo tudi dohodki, ki jih dobijo od oglaševalcev. »Oglaševalec morda grozi, da bo preklical dobičkonosne oglase, če bo redaktor o njem objavil kar koli negativnega,« je napisala poljska novinarka. In urednik japonskega časopisa je posvaril: »Imejte v mislih, da je novico zelo težko napisati objektivno.«

Morda boste sedaj vprašali: ‚Kako lahko potem bralec ve, čemu verjeti, če se poklicni novinarji pri ustvarjanju verodostojnega članka spoprijemajo s takšnimi težavami?‘

Potrebna je uravnovešenost

Jasno je, da je treba biti razsoden. Patriarh Job je vprašal: »Ali naj ne presoja uho besed kakor grlo okuša jedi?« (Job 12:11) Bralec mora skrbno preiskati to, kar je napisano, da bi ugotovil, ali je resnično. Modro preveri, kaj je res, in se potem za to tudi odloči. Učenec Jezusa  Kristusa iz prvega stoletja je z odobravanjem pisal o tistih, ki so prisluhnili apostolu Pavlu, vendar so potem v virih, ki jih je navedel, preverili, ali je učil resnico. (Apostolska dela 17:11; 1. Tesaloničanom 5:21)

Podobno si lahko bralec časopisa postavi naslednja vprašanja: Kakšne izkušnje, znanje in izobrazbo ima pisec? Ali je obremenjen s predsodki? Ali so v zgodbi neizpodbitna dejstva, ki jih drugi lahko preverijo? Kdo bi morda imel korist od tega, če bi se resnico izkrivilo? Razumno je, da bralec informacije preveri pri različnih virih. Morebiti se bo o prebranem želel pogovoriti tudi z drugimi. »Kdor hodi z modrimi, postane modrejši,« pravi biblijski pregovor. (Pregovori 13:20)

Obenem pa ne pričakujte popolnosti. Kot smo videli, so različni dejavniki ovira pri tem, da bi bili časopisi povsem objektivni. Še vedno pa vas lahko seznanjajo s tem, kaj se dogaja po svetu. Pomembno je, da smo z novicami na tekočem, saj je Jezus, ko je govoril o času, v katerem živimo, spodbujal: »Bodite budni.« (Marko 13:33) Pri tem vam lahko pomaga vaš časopis, čeprav se zavedate njegovih omejitev.

[Okvir/slika na strani 10]

KO JE TISK PRISTRANSKI

Do netočnega predstavljanja novic pogosto pride zaradi prenagljenega poročanja ali napačnih informacij. Vendar lahko takšne zgodbe, ki so sicer objavljene z dobrim namenom, hitro razširijo hude laži. Po drugi strani pa včasih napačne informacije objavijo namensko, kar je veljalo za nacistično Nemčijo, ko so širili laži o ljudeh določenih ras in veroizpovedi.

Razmislite o učinku ne preveč dobro prikrite kampanje, do katere je nedolgo tega prišlo med sodnim primerom o človekovih pravicah v Moskvi. »Ko so tri dekleta v Moskvi naredila samomor, so ruski mediji nemudoma pričeli napeljevati na to, da so bila dekleta fanatične sledilke Jehovovih prič,« je poročal torontski časopis The Globe and Mail.

Takšne novice so se pojavile 9. februarja leta 1999, na dan ko je civilno sodišče zopet pričelo s postopkom, katerega namen je bil prepovedati delovanje Jehovovih prič v Moskvi. Geoffrey York, iz moskovske podružnice The Globe and Maila, je poročal: »Policija je kasneje priznala, da dekleta niso bila povezana s to versko ločino. Toda do takrat je moskovska televizija že sprožila nov napad na sekto in gledalcem sporočila, da so Jehovove priče v nacistični Nemčiji sodelovali z Adolfom Hitlerjem – kljub zgodovinskim dokazom, da je tisoče njihovih članov umrlo v nacističnih taboriščih smrti.«

Tako so mnogi, ker so bili napačno obveščeni in jih je bilo strah, menili, da so Jehovove priče samomorilski kult oziroma da so sodelovali z nacisti!

[Slika na strani 7]

Jezus Kristus je napovedal veliko tega, o čemer sedaj poročajo časopisi

[Slike na strani 8]

Časopisna poročila potrjujejo biblijske prerokbe

[Vir slike]

FAO photo/B. Imevbore

[Slika na straneh 8, 9]

Tisti, ki so v virih, ki jih je apostol Pavel navajal, preverjali to, kar je učil, so bili pohvaljeni. To je dobra navada tudi, kadar beremo nenavadne novice.