Pogled v svet

Moč smeha

»Znanstveniki so izračunali, da je že pol minute razigranega smeha mogoče primerjati s 45 minutami mirnega počivanja,« poroča poljski tednik Przyjaciółka. »Samodejen izbruh smeha je primerljiv s tremi minutami aerobne vadbe, medtem ko je deset prisrčnih nasmehov enakih desetim minutam intenzivnega veslanja.« Med koristmi smejanja omenjajo tudi trikrat več vdihanega zraka, pa tudi izboljšanje cirkulacije, prebave, presnove, delovanja možganov in izločanja škodljivih substanc. Za dobro voljo revija predlaga, naj bo prvo, kar naredite zjutraj to, da se nasmehnete sebi, svojemu partnerju in otroku. »Naučite se smejati na svoj račun,« dodaja. »Celo v težkih okoliščinah skušajte najti pozitivno plat.«

 Sončnejši popoldnevi – mirnejše noči

Journal of Sleep Research je objavil nedavno študijo, v kateri so preučili vzorce spanja 56 zdravih dojenčkov. Razkrila je, da so »dojenčki, ki so bili zgodaj popoldan znatno bolj izpostavljeni svetlobi, ponoči dobro spali«. Vendar pa jutranje in večerno izpostavljanje svetlobi ni vplivalo na kakovost spanca. Avtorica študije, dr. Yvonne Harrison z neke britanske univerze, ki je tudi sama mati, se je odločila proučiti učinek svetlobe na spanje dojenčkov. Prej opravljene raziskave so namreč pokazale, da večja izpostavljenost dnevni svetlobi izboljša spanje starostnikov.

Chagasova bolezen se širi

Chagasovo bolezen povzroča zajedalec, ki se prenaša z iztrebki krvosesnih stenic. Bolezen je značilna za podeželja od Mehike do Argentine. Mehiški The Herald poroča, da je s tem parazitom po ocenah okuženih od milijona in pol do dva milijona Mehičanov. Toda Chagasova bolezen se širi še v druge dele sveta. Eden od načinov je s transfuzijami krvi. Mehiški biolog Bert Kohlmann pojasnjuje: »Poročila o okužbah s transfuzijami krvi že prihajajo iz Avstralije, Evrope, Združenih držav in Kanade. Ko na splošno zdravi migranti, ki pridejo iz Severne, Srednje in Južne Amerike, darujejo kri, nihče nikoli ne pomisli, da bi naredil presejalni test za Chagasovo bolezen.« Svetovna zdravstvena organizacija je ocenila, da je na zahodni polobli s to boleznijo okuženih od 16 do 18 milijonov ljudi, dodatnih 100 milijonov pa je ogroženih. Za Chagasovo bolezen trenutno ni zdravila in pogosto se konča s smrtjo.

Z bobnanjem do neplačanih davkov

Po poročilu tiskovne agencije Reuters so mestne oblasti v Rajahmundryju v Indiji spodbujale krajane, ki so skupno dolgovali 900.000 evrov davka na premoženje, k odplačilu dolga, tako da so jim ponudili, da jim prekličejo kazni in obresti. Ko je ta pristop spodletel, so najeli 20 skupin bobnarjev, da bi igrali pred domovi malomarnih davkoplačevalcev. Bobnarji »so pred hišami neplačnikov naredili predstavo, jih pritegnili ven in jim pojasnili, koliko dolgujejo in da je treba dolg čimprej v celoti poravnati,« je dejal mestni komisar T. S. R. Andžanejulu. »Ne nehajo bobnati, vse dokler ljudje ne pristanejo, da bodo v celoti plačali svoje obveznosti.« Ta nenavadna metoda je obrodila sadove. Že po tednu neprenehnega bobnanja je mesto dobilo 18 odstotkov neplačanih davkov na premoženje.

Religija v Rusiji

V preteklosti se je domnevalo, da so v Rusiji verni predvsem ženske, starejši ljudje in tisti z nedokončano srednješolsko izobrazbo. Vendar po poročilu ruskega časopisa Rossijskaja Gazeta sedanji podatki kažejo, da se je povečalo število vernikov med mladimi, moškimi in tistimi z višjo izobrazbo. V letih 1989 in 1991 se je le 30 odstotkov prebivalstva izreklo za pravoslavce. Toda po letu 1999 je odstotek takih narasel na več kot 50. Ruski sociologi so nedavno odkrili, da 30 odstotkov Rusov verjame v posmrtno življenje, 24 odstotkov v nebesa in pekel, 28 odstotkov pa v verske čudeže. Skoraj tretjina anketiranih se je strinjala z izjavo »Verjamem, da Bog obstaja, in o tem nimam dvomov«. Obenem »30 odstotkov Rusov verjame v astrologijo, od 50 do 55 odstotkov pa jih verjame v preroške sanje in omene«, kot še piše v poročilu.

Grška cerkev skuša uvesti sodobno grščino

Grški nadškof je zaskrbljen, ker številni grški obiskovalci cerkva niso razumeli biblijskih odlomkov, ki so se pri cerkvenih obredih brali v stari grščini, in je zato naročil atenskim cerkvam, naj uporabljajo tudi sodobno grščino. »Nova zaveza se je brala v izvirnem helenističnem ‚kojne‘ oziroma splošnem jeziku. To je različica grščine, ki je bila v rabi od poznega četrtega stoletja pred Kr. do petega stoletja po Kr.,« je pojasnjeno v časopisu Kathimerini. Toda nadškofa je »skrbelo, da še posebej mladi ne razumejo te oblike grščine in ne morejo slediti obredom,« je pisalo v poročilu. V poskusnem programu se je biblijske odlomke najprej bralo v kojne, nato pa v sodobni grščini, kar je po mnenju časnika Kathimerini »pomemben korak za cerkev, ki se oklepa svojih tradicij«. Vendar je manj kot leto kasneje taisti časopis poročal, da cerkev »opušča« prizadevanja »za razumljivejše branje Nove zaveze«.

Iskanje prijateljev po spletu podžiga razveze

Po poročilu britanskega časopisa Guardian Weekly spletne strani, ki omogočajo, da se nekdanji sošolci znova najdejo, »podžigajo porast razpadlih zakonov, ker zdolgočaseni možje in žene navežejo stik z nekdanjo ljubeznijo«. Christine Northam, predstavnica organizacije Relate, ki daje smernice za zakon, je komentirala, kako to vpliva na stopnjo razvez v Veliki Britaniji, kjer so imeli leta 2004 najvišjo v zadnjih sedmih letih. Rekla je: »Veliko ljudi gleda skozi rožnata očala na svoje prvo ljubezensko razmerje, ki so ga imeli v šoli ali na kolidžu. Če so s svojim partnerjem nesrečni, se pričnejo spraševati, kako bi bilo, če bi z nekdanjo ljubeznijo ostala skupaj.« Nesrečnim zakoncem se je, kot piše v časopisu, zdaj lažje kot kdaj prej »priklopiti na internet in iskati romanco, namesto da bi reševali čustvene težave v zakonu«.

Stopnice so nevarne

Ameriška revija The Week pravi, da hoja po stopnicah »letno povzroči več poškodb kot nesreče z motornimi vozili«. Poročilo še dodaja: »Po ocenah se vsako leto pri hoji po stopnicah 1091 Američanov ubije, 769.400 pa se poškoduje.« Kaj je vzrok za napačen korak, zaradi katerega ljudje padejo? »Na splošno ljudje napačno ocenijo razdaljo in z eno nogo narobe stopijo,« pravi The Week.