Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Čebelarji – barviti akrobati nebesnega svoda

Čebelarji – barviti akrobati nebesnega svoda

Čebelarji – barviti akrobati nebesnega svoda

Od pisca za Prebudite se! iz Španije

ZAMISLITE si ptice, ki imajo perje v skoraj vseh barvah mavrice. Ko letijo, lahko prekašajo nekatere najhitrejše žuželke. Poleg tega so nekateri od njih ena od redkih vrst ptic, ki živijo v družinskih skupnostih, v katerih sorodniki pomagajo drug drugemu vzrejati mladiče. To so le tri od mnogih značilnosti čebélarjev.

Opazovalce ptic pa najprej pritegne njihova barvitost. Številne žužkojede ptice so pustih barv in ostajajo neopažene. Toda čebelarji so podoba neprekosljive barvitosti in zračne akrobatike, ki jo bo pozabil le redkokateri opazovalec ptic. Njihovo perje je živo zelenih, modrih, rdečih in rumenih barv. Nekatere vrste, kot je evropski čebelar, imajo vse te barve in še več! Avstralskemu čebelarju povsem ustrezno pravijo tudi mavrični čebelar oziroma mavrična ptica.

Čebelarji imajo predstave marsikje po Afriki, Aziji, Avstraliji in južni Evropi, tudi v Sloveniji. V ujetništvu jih je mogoče videti le poredko, zato si je njihov spektakel treba ogledati v naravi. »Opazovanje teh neustrašnih in energičnih ptic je zelo zabavno,« piše v spletni reviji Wildwatch. »Mnoge vrste so v človekovi prisotnosti precej sproščene, zato se priložnosti za fotografiranje kar ponujajo.«

Izredni letalski dosežki

Čebelarji so specializirani za to, da med letenjem lovijo žuželke. Ker imajo raje velike, hitre žuželke, kot so čebele, ose in sršeni, morajo biti tako urni kot okretni. V pomoč jim je tudi oster vid. Evropski čebelar lahko z razdalje 100 metrov opazi čebelo ali oso. *

Pri lovljenju plena nekateri čebelarji uporabljajo tehniko bombnikov strmoglavcev – z višine se strmoglavo spustijo na žuželko. Bolj običajno pa je, da sedijo na veji, in ko opazijo mimoletečo žuželko, švignejo v zrak in hlastnejo po njej. Druge vrste si pomagajo s še zahtevnejšo tehniko. Najprej se spustijo za hrbet žuželke in letijo pod njo v njenem mrtvem kotu, pri tem pa se pogosto skoraj dotikajo tal. Nato za kanec pospešijo, dvignejo glavo in s svojim dolgim kljunom čavsnejo po leteči žuželki.

Določeni afriški čebelarji imajo pri iskanju hrane pomočnike. Morda letajo ob velikih živalih, drugih pticah ali celo vozilih, ki vznemirijo žuželke, tako da jih lahko potem ulovijo. Neustrašni rdeči čebelar celo potuje na hrbtu noja, koze ali zebre. Ti gostitelji niso le primeren kraj za čepenje, ampak tudi vznemirijo kobilice, s katerimi se ti čebelarji lahko hranijo. Goščavski požari prav tako pritegnejo velike jate rdečih čebelarjev. Medtem ko skušajo kobilice ubežati plamenom, jih ptice veselo goltajo. *

Sončenje, negovanje in umivanje

Za hiter let morajo biti peresa v najboljšem stanju in čebelar ima širok spekter tehnik, s katerimi odstrani zajedalce in ohranja perje čisto. To ni nekaj nepomembnega. Tipičen čebelar temu »komfortnemu obnašanju« posveti 10 odstotkov dneva.

Sončenje lahko ptico zjutraj ogreje. Pogosto pa ga spremlja negovanje peres. Zdi se, da zaradi sončne toplote postanejo zajedalci bolj dejavni in jih je lažje odstraniti. Nekatere vrste čebelarjev se rade sončijo v skupini, tako da se več ptic postavi v podoben položaj. Ko imajo hrbte obrnjene proti soncu in razpeta krila, so videti, kakor da oponašajo skupino turistov, ki poležava na plaži.

Umivanje je manj pogosto. Običajno se ptica med letom nahitro potopi v vodo. Na sušnatih področjih si morajo čebelarji pomagati s kopanjem v prahu. Zatem si vedno nekaj časa čistijo peresa in se praskajo. Ta dnevna navada je glaven način, s katerim se znebijo zajedalcev, ki so stalna nadloga gnezdilcev v rovih, kot so čebelarji.

Druženje

Večina čebelarjev je zelo družabne narave. Več vrst gnezdi v velikih kolonijah, ki lahko štejejo tudi do 25.000 ptic. Gnezdišča so običajno na obsežnih peščenih bregovih, v katere lahko brez težav izkopljejo rove. Gnezdenje v koloniji jih dodatno ščiti pred plenilci, tesno sodelovanje pa jim omogoča, da hitro najdejo kraj, kjer je obilo hrane. Družabni čebelarji se celo pri iskanju hrane držijo skupaj in s svojimi predirljivimi klici ostajajo v stiku.

Pri nekaterih vrstah, na primer pri čebelarju vrste Merops bullockoides, pri skrbi za mladiče sodeluje razširjena družina. * Staršem običajno pomagajo drugi njihovi potomci in to sodelovanje zagotavlja, da preživi enkrat več mladičkov. »Pomagajo pri vseh nalogah, povezanih z razmnoževanjem: izkopavanju gnezda, valjenju jajc in najpomembneje pri hranjenju mladičev,« pojasnjuje knjiga Kingfishers, Bee-Eaters and Rollers.

Družine čebelarjev še posebej rade skupaj posedajo. Vsaka ptica čepi tako blizu druge, da so videti, kakor da se vse skušajo stlačiti na eno fotografijo. Včasih se več ptic stiska skupaj na eni sami veji. Ta navada jim v mrzlih nočeh nedvomno pomaga ohraniti telesno toploto.

Privlačne ptice z eno slabostjo

Pred kratkim so se čebelarji pričeli hraniti predvsem s kobilicami, še posebej v Zahodni Afriki, kjer je veliko uničevalskih kobilic selivk. Rdeči čebelar je celo prilagodil svoje navade gnezdenja in seljenja, zato da bi izkoristil to obilje hrane. Zdaj sledi kobilicam selivkam, ko te v roju letijo vzdolž reke Niger.

Vendar so najljubša poslastica čebelarjev, kot nakazuje že njihovo ime, čebele. Zato jih čebelárji seveda ne marajo preveč. Dobro pa je, da te ptice jedo tudi ose in sršene, ki prežijo na čebele, v jeseni pa se hranijo s starimi čebelami, ki utegnejo čebeljo družino okužiti s kakšno boleznijo.

»Čebelarje danes opazovalci ptic širom po svetu občudujejo zaradi njihovega raznolikega in lepega perja,« opaža Handbook of the Birds of the World. Nekatera gnezdišča so postala nepozabna znamenitost za udeležence afriških safarijev.

Če živite na področjih, kjer so čebelarji, zakaj si ne bi vzeli malo časa in uživali v edinstvenem spektaklu, ki ga prirejajo ti barviti akrobati nebesnega svoda?

[Podčrtne opombe]

^ odst. 7 Ko ulovijo želate žuželke, kot so čebele in ose, pazijo, da jih pogoltnejo šele za tem, ko jim odstranijo strup. Navadno se usedejo na kakšno primerno vejo in ob njo previdno drgnejo žuželkin zadek, zato da se izloči strup. Za trenutek celo zaprejo oči, da jim ne bi vanje brizgnil strup.

^ odst. 9 Zaradi te navade ima v Zahodni Afriki rdeči čebelar krajevno ime, ki pomeni »bratranec ognja«.

^ odst. 16 V neki kenijski koloniji s približno 400 čebelarji vrste Merops bullockoides je bilo 60 družinskih skupnosti. Raziskovalci opisujejo njihovo družbeno strukturo kot verjetno eno najbolj kompleksnih, ki so jih doslej preučili pri pticah.

[Slika na strani 23]

Pritlikavi poljski legat, Vzhodna Afrika

[Slika na strani 23]

Avstralski čebelar, Avstralija

[Slika na strani 23]

Čebelar Merops revoilii, Kenija

[Slika na strani 23]

Čebelar Merops bullockoides, Afrika

[Slika na strani 24]

Evropski čebelarji, Španija

Prizor med dvorjenjem, ko samec ponuja samici košeninarja

[Slika na strani 24]

Čebelarji, Izrael

[Slika na strani 24]

Rdeči čebelarji, Bocvana

[Slika na strani 25]

Rdeči čebelarji, Bocvana

[Vir slike]

©kevinschafer.com

[Slika na strani 25]

Rdeči čebelarji, Singapur